Papež: Sv. Jožef naj nam da sposobnost sanjati lepe in velike stvari

VATIKAN (ponedeljek, 20. marec 2017, RV) – Sveti Jožef naj nam da sposobnost sanjati, tvegati in prevzemati težke naloge, ki jih vidimo v sanjah. Papež Frančišek je današnjo homilijo med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte posvetil liku sv. Jožefa, »varuha slabotnosti in Božjih sanj«. Njegov praznik Cerkev obhaja 19. marca, ki pa je letos sovpadal s tretjo postno nedeljo in je bil prestavljen na danes.

Matejev evangelij pripoveduje, da sv. Jožef posluša angela, ki se mu prikaže v sanjah, in vzame k sebi Marijo, nosečo od Svetega Duha. Je molčeč in ubogljiv človek. Mož, ki na svojih ramah nosi obljube »potomstva, dediščine, očetovstva, sinovstva, trajnosti«.

Sv. Jožef nam lahko veliko pove, a ne govori
»In ta človek, sanjač je sposoben sprejeti to nalogo, to mučno nalogo, ter nam lahko veliko pove v tem času močnega občutka osirotelosti.« Jožef  prevzame Božjo obljubo in jo z močjo v tišini nese naprej, nese jo naprej, da bi se izpolnilo tisto, kar želi Bog. Sveti oče je ponovil, da nam Jožef lahko pove veliko stvari – vendar pa ne govori. Je »skrit človek«, mož tišine. V tistem trenutku »ima največjo oblast, a je ne pokaže«. Stvari, ki jih je Bog zaupal njegovemu srcu, so »slabotne stvari«, šibke obljube. Tudi kar je sledilo, rojstvo otroka in beg v Egipt – tudi to so bile situacije nebogljenosti. A Jožef »vse te slabotnosti« vzame v svoje srce in jih nese naprej, in sicer tako, kakor se nosijo slabotnosti: »z veliko nežnosti«, »s takšno nežnostjo, s kakršno se vzame v naročje otroka«.

Jožef – varuh naših slabotnosti
»Je človek, ki ne govori, a uboga, človek nežnosti, človek, sposoben nositi naprej obljube, da bi postale trdne in zanesljive; človek, ki zagotavlja stabilnost Božjega kraljestva, Božje očetovstvo, naše sinovstvo kot Božjih otrok. Všeč mi je misliti na Jožefa kot na varuha slabotnosti, tudi naših slabotnosti: sposoben je narediti, da se iz naših slabotnosti rodi veliko lepega, in tudi iz naših grehov.«

»Ta veliki tesar!«
Jožef je varuh slabotnosti, da bi postale trdne v veri. To nalogo pa je prejel v sanjah. Je človek, sposoben sanjati. Tako je tudi »varuh Božjih sanj«: Božje sanje, da bi nas vse zveličal, odrešil, so zaupane Jožefu. »Ta veliki tesar!« je vzkliknil papež Frančišek: molčeč, dela, varuje, nosi naprej slabotnosti in je sposoben sanjati. Torej lik, ki ima sporočilo za vsakogar.

»Danes bi rad prosil, da bi nam vsem dal sposobnost sanjati, kajti kadar sanjamo velike stvari, lepe stvari, se približujemo Božjim sanjam, stvarem, ki jih za nas sanja Bog. Da bi dal mladim – kajti sam je bil mlad – sposobnost sanjati, tvegati in prevzemati težke naloge, ki so jih videli v sanjah. In da bi nam vsem dal zvestobo, ki navadno raste v drži pravičnosti – on je bil pravičen –, raste v tišini – malo besed – in raste v nežnosti, ki je sposobna varovati lastne slabotnosti in slabotnosti drugih.«