V Rimu simpozij o glasbi in Cerkvi. Chiara Bertoglio: Lepša in boljša je glasba, bolj govori

VATIKAN (petek, 3. marec 2017, RV) – Od 2. do 4. marca v Rimu poteka mednarodni simpozij z naslovom Glasba in Cerkev: bogoslužje in kultura 50 let po Musicam Sacram (gre za Navodilo o izvajanju glasbe pri svetem bogolužju, ki je bilo izdano leta 1967).

Glasba ne sme biti le v službi besedila
Med predavatelji je bila tudi Chiara Bertoglio, pianistka, muzikologinja in teologinja, ki je spregovorila o odnosu med glasbo in Cerkvijo. Poudarila je, da moramo »skupaj razmišljati o vlogi glasbe v liturgiji in izven nje. Po njenem mnenju gre za vlogo, ki ne sme biti zgolj v službi besedila. »Tudi glasba sama v sebi, v kolikor je izraz božjega, je namreč del logosa.«

Reformacija za ženske bolj priložnost kakor nasprotovanje
Del predavanja Bertoglijeve je bil posvečen glasbi in verskim reformam (tako protestanskim kot katoliškim) v 16. stoletju. Med drugim je zaigrala del prve objavljene cerkvene skladbe, ki jo je skomponirala ženska. Poudarila je, da je šlo večkrat za izredne talente, iz katerih so izšle mojstrovine, ki pa niso bile vedno primerno ovrednotene. Spregovorila je o izkušnjah pripadnic anabaptizma pa vse do menihinj v Ferrari, ki so sestavile orkester, s katerim so pogosto prirejale koncerte izven samostana. »Morda so ženske videle reformacijo bolj kot priložnost kakor pa nasprotovanje in so prav preko svojega misticizma pokazale, da glasaba včasih pomaga izreči to, kar je neizrekljivo,« je še dodala Bertoglijeva.

Lepša in boljša ko je glasba, toliko bolj govori
V pogovoru za Radio Vatikan je odgovorila na vprašanje, če zmore danes sakralna glasba izstopiti iz elite. Povedala je, da se je večkrat zavedla, da lepša in boljša ko je glasba, toliko bolj govori, skoraj ne glede na kulturno izobrazbo oseb. Pri tem je navedla primer, ko so v enem od zaporov za mladoletne izvajali Bacha, ki velja za najbolj zahtevnega skladatelja klasične glasbe. In vendar ji je na koncu ena od zapornic prišla povedat, da je na dvorišču zacvetela češnja. »Le-ta je bila edina lepa stvar na tistem kraju, ona je zaslutila, da je bilo nekaj lepega v Bachu in mi je želela vrniti nekaj lepega,« je pojasnila Bertoglijeva.

Primernost pesmi v župnijah; ni nujno, da vsi pojejo vse
Ob koncu pogovora pa je razmišljala o tem, kaj storiti, da bodo pesmi v župnijah primerne za evharistična bogoslužja. Prepričana je, da je to nujno potrebno, obenem pa doda, da glasba, za katero se predpostavlja, da bi morala biti všeč vsem, ne pripomore k večjemu sodelovanju pri evharistiji. »Morda glasba, ki nam je samo všeč in ni nujno lepa, ni najprimernejša, da bi govorila o skrivnosti.« Pri tem poudari, da jo je zelo obogatila izkušnja v anglikanskih cerkvah, kjer ni nujno, da vsi pojejo vse. Lahko smo globoko soudeleženi tudi takrat, ko le poslušamo poklicne pevce. Seveda pa to ne pomeni, da bi morali koga odstraniti. Bertoglijeva je zaključila pogovor z željo, da bi bil v formaciji bodočih duhovnikov glasbeni vidik bolj ovrednoten.