Papeževa homilija: Hoditi po poti vsega in ničesar, izpraznjene polnosti

VATIKAN (torek, 28. februar 2017, RV) – Hoditi za Gospodom, ki nam vse podari ter ne iskati bogastva. Papež Frančišek je zjutraj, ko je v kapeli Doma sv. Marte daroval sveto mašo, razložil današnji evangeljski odlomek. Izpostavil je predvsem »polnost«, ki nam jo podarja Bog, in sicer »izpraznjeno polnost«.

Gospod ne zna dati manj od vsega
Ni mogoče služiti dvema gospodarjema: ali služimo Bogu ali pa bogastvu. V teh zadnjih dneh pred začetkom postnega časa nas Cerkev vabi k premišljevanju prav o tem odnosu med Bogom in bogastvom. Sveti oče je spomnil na bogatega mladeniča, ki je želel hoditi za Gospodom, a je na koncu raje izbral bogastvo. Jezusov komentar le-tega učence nekoliko prestraši: »Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastvo, prišli v Božje kraljestvo! Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.«

Današnji odlomek pa nam prikazuje Petra, ko Jezusa sprašuje, kaj bo z njimi, ki so vse zapustili. Po papeževih besedah se zdi, kakor da bi Peter Gospodu predložil račun. Ni vedel, kaj bi rekel po tem, ko je bogati mladenič odšel: »'Da, ta je odšel, toda mi?' Jezusov odgovor je jasen: 'Povem vam: Nikogar ni, ki bi zapustil vse, in ne bi vsega prejel.'« Kdor vse zapusti, bo vse prejel, in sicer s tisto prekipevajočo mero, s katero Bog daje svoje darove. »Vse boste prejeli. 'Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj, v tem času, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večnega življenja.' Vse. Gospod ne zna dati manj od vsega. Kadar on nekaj podari, podari samega sebe, ki je vse.«

Polnost Boga je polnost, izpraznjena na križu
V istem evangeljskem odlomku pa je tudi ena beseda, ki nam daje misliti: »… ne bi zdaj, v tem času, sredi 'preganjanj', prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester …« To pomeni »vstopiti« v drugačen način mišljenja in drugačen način delovanja. Jezus samega sebe podari v celoti, kajti »polnost Boga je polnost, izpraznjena na križu«. »To je Božji dar: izpraznjena polnost. In to je kristjanov stil: iskati polnost, prejeti izpraznjeno polnost in hoditi po tisti poti. Ni lahko, to ni lahko.«

Katero je znamenje, da grem naprej v tem dajanju vsega in prejemanju vsega, smo slišali v današnjem berilu: »Velikodušno počàsti Gospoda. Pri vsakem darovanju kaži veder obraz, z veseljem daruj desetino. Dajaj Najvišjemu, kakor on daje tebi, velikodušno dajaj, kakor premoreš.« Zadovoljno oko, veder obraz, veselje …: »Znamenje, da hodimo po tej poti vsega in ničesar, izpraznjene polnosti, je veselje.«

Sveti Albert Hurtado: »Zadovoljen sem, Gospod, zadovoljen«
Bogati mladenič, nasprotno, je bil potrt in je žalosten odšel. Ni bil sposoben prejeti in sprejeti te izpraznjene polnosti. Svetniki, Peter sam, so jo sprejeli. Sredi preizkušenj in težav so imeli veder obraz, zadovoljno oko in veselje srca. To je znamenje. Papež Frančišek je tako spomnil na zgled čilskega svetnika Alberta Hurtada. Le-ta je vedno delal, ne glede na težave, ki so si sledile ena za drugo, vedno je delal za uboge. Njegova dejavna ljubezen se je izražala v pomoči ubogim. A bil je tudi preganjan in je veliko trpel. Toda ravno takrat, ko je bil izpraznjen na križu, je ponavljal besede: »Zadovoljen sem, Gospod, zadovoljen. Srečen sem, Gospod, srečen.«

»Naj nas on nauči hoditi po tej poti, naj nam da milost, da bi hodili po tej nekoliko težki poti vsega in ničesar, izpraznjene polnosti Jezusa Kristusa, in vedno reči, predvsem v težavah: 'Zadovoljen sem, Gospod, zadovoljen.'«