Papež dopoldne preživel na rimski univerzi Roma Tre

RIM (petek, 17. februar 2017, RV) – Papež Frančišek je današnje dopoldne namenil obisku rimske univerze Roma Tre. Gre za najmlajšo univerzo v Rimu, ustanovljeno leta 1992. Ima okoli 40 tisoč vpisanih študentov in predstavlja tudi aktiven raziskovalni center mednarodnih razsežnosti. Svetega očeta so ob 10. uri sprejeli rektor Mario Panizza, generalni direktor Pasquale Basilicata in prorektorica Maria Francesca Renzi.

Rektor: Akademska skupnost papeža sprejema z navdušenjem
Papež je pozdravil zbrane na ploščadi pred vhodom, takoj zatem pa je sledil rektorjev nagovor. Profesor Panizza je najprej izpostavil navdušenje, ki ga je ob njegovem obisku izrazila akademska skupnost. Nato se je svetemu očetu zahvalil za njegovo družbeno, civilno in kulturno zavzetost, zlasti v odnosu do najšibkejših subjektov: »Vaše delovanje je dragoceno vodilo za formacijo študentov in pomembna oporna točka za naše pedagoško delo.« Univerze se čutijo dolžne prisluhniti vsem procesom spreminjanja, ki so v teku v družbi. »Vedeti«, »znati delati« in »znati biti« so formativna in predvsem etična načela, ki so osnova njihovega dela, je poudaril Panizza. V tem smislu je posebej pomembna tretja razsežnost univerze, ki se pridružuje didaktični in raziskovalni, in sicer njena sposobnost, da se »odpre za svet«.

Vprašanja štirih študentov
Po rektorjevem pozdravnem nagovoru so papežu štirje študenti zastavili vprašanja. Vsi so se mu najprej zahvalili za današnji obisk in mu izrazili dobrodošlico. 25-letna Giulia, ki zaključuje magistrski študij okoljske in razvojne ekonomije, je nato izpostavila problem nasilja in kako se mu zoperstaviti. 23-letni študent prava Niccolò, ga je vprašal, kakšen pomen ima Rim za škofa, papeža, ki prihaja z drugega konca sveta, in kaj bi morala storiti univerza, da bi poudarila vlogo mesta, ki velja za communis patria. Prav tako 23-letni Riccardo, študent inženiringa informacijsko-komunikacijskih tehnologij in aktiven član univerzitetne pastorale, je omenil problem, o katerem sveti oče večkrat govori sam. In sicer, da živimo v dobi, ki pravzaprav predstavlja menjavo dobe, in ne le dobo sprememb. Riccardo je tako vprašal, na kakšen način se študenti lahko pripravijo, da bi postali delavci intelektualne dejavne ljubezni in bi pripomogli h konstruktivni prenovi družbe.

Kot zadnja pa je papeža Frančiška nagovorila še 31-letna študentka biologije, Nour iz Sirije, od koder je zbežala pred enim letom. Skupaj z možem in otrokom je en mesec preživela v begunskem taborišču na Lesbosu, od koder je v Italijo prišla ravno zahvaljujoč svetemu očetu. V italijansko družbo je bila integrirana s pomočjo krščanske skupnosti. Njeno vprašanje je bilo tako povezano z  integracijo imigrantov in s strahom v odnosu do oseb, ki prihajajo iz Sirije ali Iraka, in sicer, ali te osebe zares ogrožajo evropsko krščansko kulturo.

Na koncu, po tem, ko je papež odgovoril na vprašanja, je sledila še izmenjava daril in pozdrav predstavnikov profesorjev, študentov in osebja. Svetemu očetu so bili podarjeni simboli univerze, med drugim pečat in olivno olje, pridelano na zemljiščih, ki so bila odvzeta mafiji in sedaj nudijo delo tudi mladim. Rektor Panizza mu je s svoje strani podaril tudi sliko, ki jo je naslikal sam. Celoten obisk je trajal slabi dve uri.