Svetovni dan boja proti gobavosti. Turkson: Še vedno nepremagan izziv

VATIKAN (nedelja, 29. januar 2017, RV) – Na današnjo nedeljo, 29. januarja, obhajamo svetovni dan boja proti gobavosti. Prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, kardinal Peter Kodwo Appiah Turkson, je za to priložnost napisal posebno sporočilo. In sicer na temo: Izkoreninjenje gobavosti in ponovna vključitev oseb, ki jih je prizadela Hansenova bolezen – še vedno nepremagan izziv.

Vsak nov primer Hansenove bolezni je preveč
Leta 1985 je bilo v svetu več kot pet milijonov obolelih oseb, danes je zabeleženih okoli 200 tisoč novih primerov bolezni na leto. Razvoj učinkovitih farmakoloških terapij in zavzeto prizadevanje mnogih organizmov, s katoliško Cerkvijo v prvi liniji, sta gobavosti zadala hud udarec. Pa vendar je potrebno narediti še veliko. Vsak nov primer Hansenove bolezni je preveč, kakor tudi vsaka oblika stigmatiziranja obolelih. Preveč je vsak zakon, ki je diskriminanten v odnosu do njih, in preveč so vse vrste brezbrižnosti. Pomembno je, da voditelji vseh verstev s svojim naukom, v svojih zapisih in govorih, prispevajo k odstranitvi diskriminacije; po drugi strani je nujno zagotoviti telesno in psihološko nego pacientom tako med kakor po koncu terapije; vsi in na vseh ravneh bi se morali zavzeti, da bi bila spremenjena družinska, delovna, šolska, športna in vsaka druga politika, ki neposredno ali posredno diskriminira obolele osebe. Temeljnega pomena je tudi okrepiti znanstvene raziskave na področju razvoja novih zdravil in boljših diagnostičnih instrumentov, ki bi povečali možnosti zgodnje diagnoze.

Ponovna vključitev v izvorno družbeno tkivo
Ozdravljene osebe je potrebno v polnosti ponovno vključiti v izvorno družbeno tkivo: v družine, skupnosti, šole ali delovna okolja. Tako nadalje poudarja sporočilo. Ta proces reintegracije je marsikje še vedno skoraj povsem nemogoč. Da bi ga spodbudili, je nujno podpirati in opogumljati združevanje nekdanjih bolnikov. Ponekod, na primer v Indiji, Braziliji in Gani, se je že uresničilo, da so nastale prave družine, ki te osebe razumejo in sprejemajo, ki ponudijo rodovitna tla za medsebojno pomoč in pristno bratstvo.

Kako je Jezus ozdravil nekega gobavca …
Kardinal Turkson zatem spominja, kako je Jezus ozdravil nekega gobavca (Mr 1,40-45). Kristusu se je le-ta »zasmilil, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: 'Hočem, bodi očiščen.' In takoj je gobavost izginila in bil je očiščen«. Jezus mu je nato še rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« Jezus torej ne samo ozdravi osebo v njeni celovitosti, ampak ozdravljenega človeka spodbudi, da se pokaže tistemu, ki lahko odloči o njegovi ponovni polni vključitvi, o ponovnem sprejetju v družbo.

Prav to je verjetno še danes največja ovira. Strah pred Hansenovo boleznijo je med najbolj razširjenimi v človeški zgodovini in premaga razum. Pomanjkanje poznavanja bolezni s strani skupnosti ozdravljene še vedno izključuje. Ti pa zaradi prestanega trpljenja in diskriminacij izgubijo občutek o dostojanstvu, ki jim je lastno, navkljub telesni okrnjenosti. Kardinalovo sporočilo se tako sklene s spodbudo, da se moramo zanje in predvsem skupaj z njimi še bolj zavzeti, da bi oboleli za gobavostjo lahko našli sprejem, solidarnost in pravico.