Papež za španski El Pais: Prava revolucija je revolucija svetnikov

VATIKAN (torek, 24. januar 2017, RV) – Španski časopis El Pais je včeraj objavil intervju s papežem Frančiškom. Z njim se je pogovarjal novinar Pablo Ordaz in odprl vrsto vprašanj: o klerikalizmu, svetnikih, migraciji, Trumpu, populizmu v Evropi, vlogi ženske v Cerkvi.

Bojim se Cerkve, ki je daleč od ljudi
Pri prvem vprašanju Frančišek pove, da se ni spremenil, odkar je postal papež. »Spremeniti se pri 76 letih je kakor da bi se maskiral,« zatrdi. Seveda ne more početi vsega, kar bi hotel, a v njem je ostala tista »duša callejera«, duša »duhovnika ulice«, ki želi biti med ljudmi. Česar se boji za Cerkev je ravno »oddaljenost od ljudi«, klerikalizem, ki je najslabše zlo, ki ga Cerkev lahko ima danes: anestezirani pastir, ki se varuje pred konkretno realnostjo sveta in postane funkcionar. »Cerkev, ki ni blizu, ni Cerkev. Je sicer dobra nevladna organizacija ali dobra in pobožna ustanova, ki se posveča dobrodelnosti, pride skupaj na čaj in opravi dobro delo …« A to, kar Cerkvi daje identiteto, je bližina: »Bližina pomeni dotikati se, v bližnjem se dotakniti Kristusovega mesa.« Kakor pravi 25. poglavje Matejevega evangelija: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti …«

Revolucija svetnikov
Sveti oče je kritičen do trditev, ki posplošeno govorijo o pokvarjenosti rimske kurije. Izpostavi, da obstajajo pokvarjeni ljudje, a tu so tudi mnogi svetniki, osebe, ki vse svoje življenje posvetijo anonimnemu služenju ljudem. »Pravi protagonisti zgodovine Cerkve so svetniki, tisti, ki so svoje življenje darovali, da bi evangelij bil konkreten. Ti so tisti, ki so nas rešili: svetniki.« To je prava revolucija, revolucija svetnikov, pravi papež in nadaljuje, da so svetniki tudi očetje, matere in stari starši, ki vsak dan delajo z dostojanstvom in s svojim življenjem nosijo naprej Cerkev. Pravi, da je to »srednji razred svetosti« in »svetost teh ljudi je ogromna«.

Ne delam nobene revolucije
Na vprašanje o t.i. tradicionalistih v Cerkvi, ki vidijo v vsaki spremembi izdajo doktrine, papež Frančišek odgovarja, da ne dela nobene revolucije, ampak samo poskuša »peljati naprej evangelij«: »Novost evangelija povzroča osuplost, ker je v svojem bistvu pohujšljiv.« Doda, da se ne čuti nerazumljenega, ampak da ga spremljajo različni tipi ljudi, mladi, stari … »Če se kdo ne strinja, je prav da se pogovarja, da ne vrže kamna in potem skrije roko. To ni človeško, je hudodelsko. Vsi imajo pravico razpravljati. Razprava zelo pobrati, ne pa obrekovanje.«

Teologija osvoboditve
O teologiji osvoboditve pove, da je bila v Latinski Ameriki pozitivna stvar. Vatikan je obsodil tisti del, ki je izbral marksistično razumevanje stvarnosti. Spomni, da je kardinal Ratzinger kot prefekt Kongregacije za nauk vere napisal dve navodili, eno o marksistični miselnosti, drugo pa o pozitivnih vidikih. »Teologija osvoboditve ima pozitivne vidike in deviacije.«

Ekonomija, ki ubija
Sveti oče izpostavi, da živimo v »tretji svetovni vojni po koščkih«. Zadnje čase je govor tudi o možnosti jedrske vojne, kakor da bi šlo za neko igro s kartami. Kar ga skrbi, so ekonomske neenakosti, to, da ima mala skupina ljudi v rokah osemdeset odstotkov bogastva. To pomeni, da je v središču ekonomskega sistema denar in ne človek. Nahajamo se sredi »ekonomije, ki ubija in ki ustvarja kulturo odmetavanja«.

O Trumpu: Bomo videli, kaj bo
O ameriškem predsedniku Trumpu papež pravi, da »bomo videli, kaj se bo zgodilo«. Ne želi ničesar napovedovati in ne v naprej soditi. Videli bomo, kaj bo naredil, in potem se bo konkretno ovrednotilo. »Krščanstvo je konkretno ali pa ni krščanstvo.«

Kriza in strah pred izgubo identitete
Z zaskrbljenostjo spregovori o populizmu, predvsem evropskem. Navede primer nacizma v Nemčiji. Uničena država, ki je iskala svojo identiteto in voditelja, ki bi ji jo povrnil. In ga najde v Hitlerju, izvoljenem s strani ljudstva, ki ga je potem sam uničil. Po papeževih besedah je to velika nevarnost, saj razločevanje ne funkcionira. Išče se rešitelj, da bi nam povrnil identiteto. Zavarujemo se z zidovi in bodečimi žicami pred drugimi narodi, ki bi nas lahko oropali identitete. Zato papež vedno ponavlja, da se je treba pogovarjati.

Migranti: Rešiti, sprejeti, integrirati
Intervju ne zaobide vprašanja o beguncih. »To, da je Sredozemlje pokopališče, bi nam moralo dati misliti,« pravi papež Frančišek. Izrazi spoštovanje Italiji, ki ljub mnogim problemom zaradi potresa še naprej sprejema migrante. To so moški, ženske in otroci, ki bežijo pred lakoto in vojno. Najprej jih je treba rešiti, zatem pa sprejeti in jih integrirati. Vsaka država ima pravico imeti kontrolo nad svojimi državnimi mejami, a nobena država nima pravice preprečiti svojim državljanom, da bi se pogovarjali s sosedi. Papež pri tem spomni na pogosto tiho prizadevanje Cerkve pri sprejemanju imigrantov.

Graditi mostove
Vatikanska diplomacija gradi mostove in ne zidov. Je priprošnjica in ne posrednica v smislu, da miru in pravičnosti ne pospešuje zaradi svojih interesov, temveč v korist vseh narodov.

Vloga ženske v Cerkvi
Spomni tudi na dramo suženjstva žensk, ki so spolno izkoriščane. Zatem pa spregovori o vlogi ženske, ki jo je v Cerkvi treba ovrednotiti. »Cerkev,« izpostavi, »je ženskega spola. Ne gre za neko 'funkcionalno maščevanje', ki bi lahko ustvarilo 'maskulinizacijo v krilu'. Gre za to, da se naredi veliko več, da bo ženska lahko dala Cerkvi izvirnost svojega bistva in svojega razmišljanja.«

Brez televizije že 25 let
Na vprašanje o zdravju Benedikta XVI. odgovori, da ima težave z nogami in težko hodi. Sicer pa ima izredno dober spomin in se spomni vsake podrobnosti. Sveti oče prizna, da televizije ne gleda že več kot petindvajset let: »Enostavno zato, ker sem v določenem trenutku začutil, da me je to prosil Bog. To obljubo sem naredil 16. julija 1990. In mi ne manjka.« Intervju se sklene z novinarjevo pripombo, da Frančišek zgleda zadovoljen kot papež. In ta odgovarja: »Gospod je dober in mi ni vzel dobre volje.«