Jutranja sveta maša: Zgodovina zveličanja je zgodovina »tukaj sem«

VATIKAN (torek, 24. januar 2017, RV) – Izpolnjevati Božjo voljo ne pomeni ne razpravljati ali ne razjeziti se na Gospoda. Pomembno je biti iskreni in ne nepristni, ter na koncu izreči naš »tukaj sem«. Tako bi lahko povzeli današnjo homilijo papeža Frančiška med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte.

V središču le-te je bil odlomek iz Pisma Hebrejcem. Ko Kristus pride na svet, pravi: »Žrtev in daritev in žgalnih daritev in daritev za greh nisi hotel in ti niso bile všeč … Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo.«

Zgodovina zveličanja je zgodovina »tukaj sem«
Papež je razložil, da te Jezusove besede sklenejo zgodovino med seboj povezanih »tukaj sem«. Zgodovina zveličanja je zgodovina »tukaj sem«. Po Adamu, ki se skrije, ker se Gospoda boji, Bog začne klicati in poslušati odgovore tistih moških in žensk, ki rečejo: »Tukaj sem. Na voljo sem ti.« Od Abrahamovega, Mojzesovega, Elijevega, Izaijevega, Jeremijevega, pa vse do velikega Marijinega »tukaj sem«, in navsezadnje še do poslednjega, to je Jezusovega »tukaj sem«. Gre za zgodovino »tukaj sem«, ki pa niso »avtomatski«, saj se Gospod pogovarja s tistimi, ki jih povabi:

»Gospod se vedno pogovarja s tistimi, ki jih povabi, da bi hodili po tej poti in rekli 'tukaj sem'. Ima veliko potrpežljivosti, veliko potrpežljivosti.« Sveti oče je spomnil na Joba, na njegovo razpravljanje, kako ne razume, in na Gospodove odgovore, kako ga popravlja. Jobov »tukaj sem« na koncu je: »Oh, Gospod, prav imaš, poznal sem te le, ker sem slišal govoriti o tebi; sedaj so te moje oči videle.« »Tukaj sem« pride, ko je Job pripravljen. Krščansko življenje je »tukaj sem«, neprestan »tukaj sem«, da bi izpolnjeval Gospodovo voljo. Eden za drugim … Zelo lepo je med branjem Svetega pisma iskati in najti odgovore posameznih oseb Gospodu: »Tukaj sem, da bi izpolnil Tvojo voljo.«

Se skrijem? Zbežim? Se pretvarjam? Pogledam na drugo stran?
Današnja liturgija nas torej spodbuja, da bi premislili, kako je z našim »tukaj sem«: »Se skrijem, kakor Adam, da mi ne bi bilo treba odgovoriti? Ali namesto, da bi rekel 'tukaj sem' ali 'kaj želiš od mene', ko me Gospod pokliče, zbežim, kakor Jona, ki ni hotel storiti tistega, kar ga je prosil Gospod? Ali se pretvarjam, da izpolnjujem Gospodovo voljo, toda le navzven, kakor pismouki, katere Jezus ostro obsodi?« Pretvarjali so se: »Vse je v redu … Brez vprašanj: delam to in nič več.« »Ali pogledam na drugo stran, kakor sta storila levit in duhovnik vpričo tistega ubogega ranjenega moža, ki so ga razbojniki pretepli in pustili na pol mrtvega? Kakšen je moj odgovor Gospodu?«

Tudi razjeziti se na Boga lahko pomeni moliti in reči »tukaj sem«
Gospod nas vsak dan kliče in vabi, da bi izrekli naš »tukaj sem«. Vendar pa z Njim lahko razpravljamo: »Njemu je všeč razpravljati z nami.«  Papež je dodal, da mu kdo včasih reče, da se pogosto razjezi na Gospoda, kadar moli: »Toda tudi to je molitev! Njemu je všeč, kadar se razjeziš in mu v obraz poveš tisto, kar čutiš, kajti je Oče! Tudi to je 'tukaj sem' … Ali pa se skrijem? Ali zbežim? Ali se pretvarjam? Ali pogledam na drugo stran? Vsakdo med nami lahko odgovori: kakšen je moj 'tukaj sem' Gospodu, da bi izpolnjeval Njegovo voljo v svojem življenju. Kakšen je? Naj nam Sveti Duh podari milost, da bi našli odgovor.«