Papeževa homilija: Čudovita dela Kristusovega duhovništva

VATIKAN (ponedeljek, 23. januar 2017, RV) – Kristus, ki je daroval samega sebe, enkrat za vselej, za odpuščanje grehov, sedaj posreduje za nas pri Očetu, in se bo vrnil, da nas bo odpeljal s seboj. To so trije trenutki Kristusovega duhovništva, ki jih je sveti oče izpostavil med homilijo, ko je zjutraj maševal v kapeli Doma sv. Marte.

Njegovo premišljevanje je izviralo iz današnjega berila iz Pisma Hebrejcem. Odlomek govori o Kristusu, srédniku nove zaveze, katero Bog sklene z ljudmi. Jezus je véliki duhovnik. In njegovo duhovništvo je čudovito, je najčudovitejše delo. Zaradi njega Gospodu pojemo novo pesem, kakor pravi psalm.

Trije trenutki Kristusovega duhovništva
Kristusovo duhovništvo se odvije v treh trenutkih. Prvi je odrešenje: medtem ko so morali duhovniki stare zaveze vsako leto darovati žrtve, je »Kristus daroval samega sebe, in sicer enkrat za vselej, za odpuščanje grehov«. Papež je dejal, da nas je s tem čudovitim delom »pripeljal k Očetu«, »v stvarstvu je ponovno ustvaril harmonijo«. Drugo čudovito delo je tisto, ki ga Gospod dela sedaj: to je, da moli za nas. Medtem, ko mi molimo tukaj, On moli za nas, za vsakogar med nami, sedaj posreduje pri Očetu, da nam ne bi zmanjkalo vere. Papež je spomnil, kolikokrat so duhovniki naprošeni, da bi molili, saj vemo, da ima molitev duhovnika določeno moč, in sicer ravno v darovanju med mašo. Še tretje čudovito delo pa bo, ko se bo Kristus vrnil. A takrat ne bo več povezano z grehom, ampak se bo vrnil, da bi vzpostavil dokončno Kraljestvo, ko nas bo vse pripeljal k Očetu.

Kletev, ki ne bo odpuščena
Kristusovo duhovništvo v teh treh stopnjah je veliko čudovito delo: odpusti grehe, enkrat za vselej; sedaj posreduje za nas; in enkrat se bo vrnil. Obstaja pa tudi nasprotje temu delu: »kletev, ki ne bo odpuščena«. »Težko je slišati Jezusa reči te stvari, toda On to reče in če to reče On, je resnično: 'Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno – in mi vemo, da Gospod vse odpusti, če le nekoliko odpremo srce, vse! – grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli – tudi kletve bodo odpuščene – kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, vekomaj ne bo dobil odpuščanja.'«

Papež Frančišek je te besede razložil s pomočjo duhovniškega maziljenja Jezusa, ki ga je storil Sveti Duh v Marijinem naročju. Duhovniki pa so med obredom posvečenja maziljeni z oljem: »Tudi Jezus je kot véliki duhovnik prejel to maziljenje. In katero je bilo prvo maziljenje? Marijino meso preko dela Svetega Duha. In nekdo, ki preklinja zoper to, preklinja temelj Božje ljubezni, ki je odrešenje, ponovno stvarjenje; preklinja zoper Kristusovo duhovništvo.« Gospod odpusti vse, je ponovno poudaril sveti oče. Ni hudoben. Toda kdor pravi te stvari, se za odpuščanje zapre. Ne želi, da bi mu bilo odpuščeno! Ne dopusti, da bi mu bilo odpuščeno! To je tisto, kar je pri kletvi zoper Svetega Duha tako grdo: ne dopustiti, da bi ti bilo odpuščeno, ker se zataji Jezusovo duhovniško maziljenje, katerega je storil Sveti Duh.

Ne zapreti srca pred čudovitimi deli Kristusovega duhovništva
V zadnjem delu premišljevanja se je sveti oče vrnil k čudovitim delom Kristusovega duhovništva. Tista kletev ne bo odpuščena, ker Gospod ne bi hotel odpustiti vsega, ampak ker je človek tako zelo zaprt, da ne dopusti, da bi mu bilo odpuščeno. To je kletev zoper Jezusovo čudovito delo. Papež Frančišek je tako povabil, da bi se med sveto mašo zavedali, da je na oltarju živ spomin, kajti prisoten je On: živ spomin Jezusovega prvega duhovništva, ko daruje svoje življenje za nas; živ spomin drugega duhovništva, ko moli za nas; in živ spomin Jezusovega tretjega duhovništva, ko se bo vrnil. Med mašo se spomnimo na te »lepe stvari«, je sklenil papež: »In prosimo Gospoda za milost, da se naše srce ne bi nikoli zaprlo – da se ne bi nikoli zaprlo! – za to čudovito delo, za to veliko zastonjskost.«