S papežem Frančiškom skozi minuli teden (16. – 21. januar 2017)

Splošna avdienca: Upanje in molitev
»Gospod pa je zagnal močan veter na morje in na morju je nastal velik vihar, tako da je bila ladja v nevarnosti, da se razbije. Mornarji so se prestrašili, vsak je vpil k svojemu bogu. Jona pa je stopil dol, v notranjost ladje, legel in trdno zaspal. Tedaj je k njemu stopil poveljnik posadke in mu rekel: »Kaj je s teboj, da spiš? Vstani in kliči k svojemu Bogu! Morebiti se bo Bog zavzel za nas in se ne pogubimo!« (Jon 1,4-5a.6) Ta odlomek iz starozavezne knjige preroka Jone je bil v središču papeževe kateheze med sredino splošno avdienco. Sveti oče je govoril o »upanju, ki se pred nevarnostjo in smrtjo izrazi kot molitev«.

Odziv mornarjev, poganov je upravičen odziv pred smrtjo, kajti ravno tu »človek izkusi lastno šibkost in potrebo po rešitvi«. »Nagonska groza pred smrtjo prebudi potrebo po upanju v Boga življenja,« je dejal papež. »'Morebiti se bo Bog zavzel za nas in se ne pogubimo' so besede upanja, ki postane molitev, prošnja, polna tesnobe, ki pride na človekove ustnice pred bližnjo nevarnostjo smrti.« Sveti oče je izpostavil, da se v stiski prehitro odpovemo molitvi k Bogu, kakor da bi to bila sebična molitev in zato nepopolna. »Bog pozna našo slabotnost, vé, da se ga spomnimo, da bi prosili pomoč; in s prizanesljivim nasmehom očeta dobrohotno odgovori.«

Papež rimski roti o pomenu priprave na zakon
»Potrebnega je veliko poguma za poroko v tem našem času. In tisti, ki imajo moč in veselje za ta pomemben korak, morajo ob sebi čutiti naklonjenost in konkretno bližino Cerkve,« je dejal papež članom rimske rote. V ospredje je postavil formacijo mladih, priprave na zakon in spremljanje mladoporočencev. Formacija mladih je povezana z odkrivanjem zakona in družine v skladu z Božjim načrtom. Gre za pomoč bodočim zakoncem, da »sprejmejo in okusijo milost, lepoto in veselje resnične ljubezni«. Krščanska skupnost jim je poklicana oznanjati evangelij, da bo »njihovo doživljanje ljubezni lahko postalo zakrament, učinkovito znamenje zveličanja«. Danes se ta priprava bolj kot kdajkoli prej kaže kot »dejanska priložnost za evangelizacijo odraslih in pogosto tako imenovanih oddaljenih. Številni so namreč mladi, za katere je približevanje poroke priložnost, da se ponovno srečajo z vero, ki je bilo dolgo časa odrinjena na obrobje njihovega življenja.« To je lahko torej ugoden čas za obnovitev srečanja z osebo Jezusom Kristusom, z evangeljskim sporočilom in cerkvenim naukom.

Ekumenizem: Bliže Kristusu, bliže drug drugemu
»Pravi ekumenizem se utemeljuje na skupnem spreobrnjenju k Jezusu Kristusu kot našem Gospodu in Odrešeniku. Če se k njemu približujemo skupaj, se približujemo tudi drug k drugemu. V teh dneh še močneje kličemo Svetega Duha, da v nas spodbudi to spreobrnjenje, ki nam omogoča spravo,« je papež Frančišek nagovoril člane finske ekumenske delegacije. Leto 2017, ki je leto spomina na reformacijo, predstavlja za luterane in katoličane priložnost, da na še bolj pristen način živijo vero, skupaj odkrivajo evangelij in pričujejo Kristusa z obnovljenim zagonom. Na molitvenem srečanju v Lundu so se obvezali, da bodo skupaj pomagali trpečim, ljudem v stiski in vsem, ki so žrtve preganjanja in nasilja. »Pri tem delovanju kot kristjani nismo več ločeni, ampak smo združeni na poti proti polnemu občestvu,« je povedal Frančišek.

Jubilej: srečanje med dobroto Boga in šibkostjo človeka
»V jubileju se srečata dobrota Boga in šibkost človeka, ki vedno potrebuje Očetovo ljubezen in odpuščanje. Ravno Bogu je lastno usmiljenje in v tem se še posebej izraža njegova vsemogočnost,« je zatrdil papež organizatorjem razstave o jubilejih skozi zgodovino, ki je v svetem letu usmiljenja bila na ogled v prostorih italijanskega senata.

Iz kapele Doma svete Marte …
In še papeževa misel iz homilije, ki jo je imel med eno od jutranjih svetih maš v kapeli Doma svete Marte: »Leni kristjani, kristjani, ki si ne želijo iti naprej; kristjani, ki se ne borijo, da bi delali stvari, ki spreminjajo; nove stvari, stvari, ki bi bile za vse nas dobre, če bi se spremenile. To so leni, parkirani kristjani: v Cerkvi so odkrili lepo parkirišče. In ko pravim kristjani, pravim laiki, duhovniki, škofje … Vsi. Parkiranih kristjanov je veliko! Zanje je Cerkev parkirišče, ki varuje življenje, in dalje gredo z vsemi možnimi zavarovanji. Vendar pa me ti kristjani, ki so pri miru, spominjajo na nekaj, kar so nam, ko sem bil otrok, govorili stari starši: 'Bodi pozoren na mirno vodo, tisto, ki ne teče, saj je ta prva, ki se pokvari.'«