Papež obiskal rimsko župnijo sv. Marije v četrti Setteville

RIM (ponedeljek, 16. januar 2017, RV) – Papež Frančišek je včeraj popoldne obiskal župnijo sv. Marije v rimski četrti Setteville na obrobju Rima. Pričakali so ga vikar rimske škofije kardinal Agostino Vallini, pomožni škof Guerino Di Tora, župnik Luigi Tedoldi, kaplan Leonel Alejandro Torres Lara, drugi župniki iz XI. prefekture in celotna župnijska skupnost. Ob 17.40 je papež v župnijski cerkvi daroval sveto mašo, pred njo pa spovedal štiri vernike.

Že takoj po prihodu v župnijo, okoli 15.40, so se začela različna srečanja: z bolniki, s pastoralnimi delavci, s starši, katerih otroci so bili krščeni lani, ter z mladimi, starimi med 13 in 18 let. Najprej pa je Frančišek pozdravil kaplana Giuseppeja Berardina, 50-letnega duhovnika, ki je pred dvema letoma zbolel za amiotrofično lateralno sklerozo. Obisk je trajal približno deset minut. Papež je duhovniku, ki je zaradi bolezni priklenjen na posteljo in ne more govoriti, s tihim glasom namenil besede tolažbe. Po tihi molitvi mu je podelil zakrament bolniškega maziljenja.

Papež bolnikom: Jezus vam je blizu
Med tridesetimi bolniki so poleg ostarelih oseb bili tudi trije otroci z Downovim sindromom. Papež je dejal, da je Jezus vedno z bolniki, je s tistimi, ki imajo probleme. »Jezus nam je hotel biti blizu tudi s svojo bolečino, s svojim trpljenjem. Jezus je blizu vsem vam.« On sam je rekel, da če greš obiskat bolnika, greš obiskat njega. Kadar se trpi, je to težko razumeti, vendar pa ne gre za problem, ki bi ga bilo treba razumeti, ampak za problem, ki ga je treba čutiti – »čutiti Jezusova ljubkovanja«. Po papeževih besedah je to dovolj, to daje tolažbo. Frančišek je vse zbrane bolnike blagoslovil, ob koncu srečanja pa so skupaj še molili k Materi Mariji.

Srečanje z otroki in mladimi: Kaj je krščansko pričevanje?
Na srečanju z otroki in mladimi so bili tisti, ki obiskujejo kateheze, mladostniki, ki so že prejeli zakrament birme, ter skupina skavtov. Sveti oče se je z njimi pomenkoval dobre pol ure. Nekateri so mu poklonili risbe, drugi so ga nagovorili, nekaj jih je papežu zastavljalo tudi vprašanja. Frančišek je spregovoril o pogostem pojavu, ko mladi po opravljeni birmi več ne prihajajo v cerkev. To, da so mladi župnije sv. Marije še vedno tukaj, pa je po njegovih besedah »Gospodova milost«: »Gospod vam je poklonil to milost, da zakrament birme ni postal slovo do poroke. Mnogo let brez skupnosti. Vi pa ste bili izbrani od Gospoda, da oblikujete skupnost. In to je pomembno.« Pri iskanju odgovora, zakaj nekateri mladi več ne pridejo nazaj, se je papež navezal na besede osem letnega dečka in izpostavil, da je pomembno poslušati Gospodovo besedo in najti veselje: »Govoriti o Gospodu z veseljem. Temu pravimo krščansko pričevanje, tudi z veseljem lastnega življenja, to pomeni, da iz svojega življenja naredim to, kar govorim o Gospodu.«

Pričevati pomeni dajati zgled z življenjem, je papež nadaljeval pogovor z mladimi. »Lahko govorim o Gospodu, a če ne govorim s svojim življenjem in tako pričujem, to ničemur ne služi … Krščansko pričevanje se dela z besedami, s srcem in z rokami,« je poudaril Frančišek in povzel pripombe mladih, da pričevanje pomeni dajati se drugim, odprti se za drugega in ga sprejeti takšnega, kot je; pomeni tudi poslušati. »Kristjan je moški, ženska, mladostnik, otrok poslušanja, zna poslušati. Zna poslušati Božjo besedo in zna poslušati drugega.« In to ne samo z ušesi, ampak s srcem. Stopiti naproti osebam pa prav tako pomeni postati ponižen, prositi odpuščanje in odpuščati, kot je povedala ena od deklic. Pomeni tudi delovati, kar so dela usmiljenja, kot je nadaljeval sveti oče: »Obiskati bolnike, zapornike, pomagati sošolcu pri nalogah … vedno pomagati. Pričevanje z jezikom, z usti – izpovedovati Gospoda; s srcem – vedno ga odpreti za ljubezen; in z rokami – kar so dela usmiljenja. To je krščansko pričevanje.«

Na dekletovo vprašanje, kako nekomu, ki ne veruje, razložiti, da je vera pomembna, je sveti oče dejal, da ni treba ničesar razlagati. Kar lahko storim je, da živim na ta način, da me bo drugi začel spraševati, zakaj tako živim. Nikoli pa naj se ne razlaga z namenom, da bi se koga prepričalo. Vera je Božja milost in potreben je nemir Svetega Duha, da bi imeli vero. Najprej delovati, zatem razlagati, je povzel papež Frančišek. Krščansko pričevanje v drugem povzroča nemir, da začne zastavljati vprašanja. Takrat se razlaga. Nikoli najprej razlagati. Delovati tako, da bo drugi vprašal, torej s svojim pričevanjem izzvati vprašanje.

Na pripombo, da je treba tudi vedno odpuščati, je papež dejal, da odpuščati ni lahko, a je mogoče. Rana se lahko pozdravi, lahko se zapre, a pogosto ostanejo brazgotine. »Odpuščanje prihaja iz srca. Ko se do tiste osebe začnem obnašati, kot da se ni nič zgodilo … nasmeh … in odpuščanje počasi pride. Odpuščanje ne pride z dekretom, potrebna je naša notranja pot.«

Eden od fantov je papeža Frančiška vprašal, kaj je največji Božji dar. In sveti oče je odgovoril, da je to družina, živeti v družini. Izpostavil je, da imajo v njej pomembno mesto tudi stari starši in mlade spodbudil, naj se pogovarjajo z njimi, jih sprašujejo. »Stari starši so spomin življenja, so modrost življenja. Pogovarjajte se s starimi starši,« jih je še opogumil.

Papež staršem: Nikoli se prepirati pred otrokom
Po srečanju z mladimi je papež nekaj časa namenil staršem 45 otrok, ki so bili krščeni lansko leto. »Hvala za to bogastvo, kar so otroci. Imeti otroka je velik dar,« je zatrdil in jim zatem dal dva nasveta: nikoli naj se ne prepirajo pred otroki in naj se ob koncu vsakega dneva pomirijo. Normalno je, da se zakonca prepirata. Vendar naj se nikoli ne prepirata pred otrokom, saj otroci pri tem trpijo in se čutijo zapuščene. Gresta naj v sobo, zapreta vrata in si povesta vse, kar je treba. Vendar nikoli pred otroki. In tu je papež Frančišek želel dati še drugi nasvet: »Če se prepirate, nikoli ne končajte dneva, ne da bi se prej pomirili. Hladna vojna naslednji dan je namreč zelo nevarna. Ne končajte dneva brez pomiritve.« Vsem zbranim družinam je papež Frančišek podelil še blagoslov, skupaj pa so tudi moliti Zdravamarijo.