2016-12-31 11:53:00

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik Marije, Božje Matere


4 Mz 6,22-27
Gospod je govoril Mojzesu in rekel: »Govôri Aronu in njegovim sinovom: ›Tako blagoslavljajte Izraelove sinove; recite jim:
Gospod naj te blagoslovi in te varuje.
Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv.
Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.‹
Tako naj polagajo moje ime na Izraelove sinove in jih bom blagoslovil.«

Gal 4,4-7
Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje. Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!« Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu.

Lk 2,16-21
Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, ki je ležalo v jaslih. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede ohranila in premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako kakor jim je bilo povedano.

Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu.

Razlaga cerkvenih očetov
Ambroziaster pravi: »Bog je čakal na ugoden čas, da bi nas osvobodil,« k temu Gaj Marij Viktorin dodaja: »po svojem Sinu, Gospodu zgodovine.« Sv. Ambrož bolj podrobno razloži: »On je bil edini Sin Boga,« Teodoret k temu doda: »kateri se je učlovečil iz pokorščine Očetu.« Tertulijan začenja: »Rodil se je iz device,« in Psevdo Avguštin nadaljuje: »brez posredovanja moškega.« K temu sv. Leon Veliki doda: »A kljub temu je bil resnično človek kakor tudi pravi Bog.« Gaj Marij Viktorin k temu doda: »Postal je človek, da bi mi postali podobni njemu in da bi nas osvobodil postave. Judom, ki so služili, a brez upanja, je bila obljubljena odrešitev.« Sv. Avguštin pravi: »Po Sinu smo postali posinovljeni otroci«, Ambroziaster k temu doda: »In sicer tako judi kot pogani.« »To pa zaradi enotnega delovanja Svete Trojice«, pa dodaja Gaj Marij Viktorin. Sv. Avguštin pravi, da »vzklik 'Abba' združuje tako jude kot pogane«, k temi sv. Hieronim dodaja: »saj je ves človeški rod dobil dediščino.« Ambroziaster k temu še pravi: »Vendar ne smrt, temveč Očetovo večno življenje.«

Sv. Gregor Veliki pravi: »V Jezusovem rojstvu se Božja slava razodeva na zemlji kot mir ter dobra volja med Bogom in človeštvom, med angeli in ljudmi«. Sv. Avguštin ob tem pravi: »Jezus je mož miru, celotno in popolno učlovečenje modrosti«. Sv. Efrem Sirski pa vse to povzame v sledečo misel: »Z rojstvom in smrtjo Jezusa iz Nazareta, sta v miru povezani nebo in zemlja«. Sv. Beda Častitljivi pravi, da so »pastirji, prvi oznanjevalci evangelija, postavili vzorec pridiganja pastirjem Cerkve. Marija je ohranila v svojem srcu to, kar je slišala in sedaj primerja to s tem, kar je brala v Stari zavezi in s tem, kar sedaj z razume ob Jezusovem rojstvu.«

Origen pravi, da se je Jezusova obreza zgodila enkrat, velja pa za vse. Jezusovo ime, ki pomeni Bog je Rešitelj, ima namreč moč, da porazi Satana in duhove teme. Sveti Beda Častitljivi ter sv. Ciril Aleksandrijski razlagata: »Že osmi dan Jezusovega življenja je njegovo izničenje in vstajenje razodeto v imenu, obrezi ter krstu, da s tem začne poslednje dni.«

Misli Benedikta XVI.
Na prvi dan leta se zberemo po Božji previdnosti k obhajanju liturgije, ki nas prevzame zaradi svojega bogastva in lepote. Na prvi dan civilnega novega leta in zadnji dan božične osmine je praznik Marijinega Božjega Materinstva, ki se dobro ujema s Svetovnim dnevom miru. V luči Kristusovega rojstva vam vsem voščim vse najboljše v novem letu.

Beseda, od dogodka v Betlehemu naprej, kot jo je v vsej zgodovinski resničnosti opisal evangelist Luka (Lk 2,16-21) in kot jo je z vidika odrešenja opisal apostol Pavel Galačanom (Gal 4,4-7), je postala blagoslov za Božje ljudstvo in za vse človeštvo.

Tako se je dopolnil starodavni tradicionalni judovski blagoslov (4Mz 6,22-27), med katerim so izraelski duhovniki klicali nad ljudstvo Gospodovo ime. V obliki tri zložnega stiha so trikrat nad vernike klicali sveto Ime, naj jim podeli milost in mir.

Vse to nas vabi, da obrnemo pogled na Njo, ki je »sprejela v svoje srce in telo Božjo Besedo in tako prinesla svetu Življenje«. Zaradi tega, pravi drugi vatikanski koncil, jo priznavamo in častimo, kot resnično Božjo Mater. Marija kot Božja Mati, Theotokos, Dei Genetrix. Kristusovo rojstvo, ki ga v teh dneh obhajamo je popolnoma obsijano z Marijino lučjo. Ko se naš pogled v jaslicah ustavi in zre Otroka, ne moremo da se ne bi hvaležno obrnili tudi k Materi, ki je s svojim 'da' omogočila dar odrešenja. Zdaj vemo, zakaj je božični čas tudi marijansko obarvan. Rojstvo Jezusa, človeka in Boga ter Marijino Božje materinstvo sta resničnosti, ki sta med sabo neločljivo povezani. Marijina skrivnost in skrivnost edinorojenega Božjega Sina, ki je postal človek, sta ena sama skrivnost, pri kateri ena pomaga bolje razumeti drugo (Homilija Benedikta XVI., Vatikanska bazilika, 31. decembra 2008).








All the contents on this site are copyrighted ©.