Leta 2016 zaradi vere ubitih okoli 90 tisoč kristjanov

VATIKAN (ponedeljek, 26. december 2016, RV) – Cerkev danes, 26. decembra, obhaja praznik sv. Štefana, prvega mučenca. Preganjanje v zgodovini krščanstva ni osamljen pojav, ampak je globoko zaznamoval življenje kristjanov vse do danes. Sam papež Frančišek večkrat poudarja, da je nasilje nad kristjani danes pogostejše kakor v prvih časih Cerkve.

V letu 2016 zaradi vere ubitih okoli 90 tisoč kristjanov
Direktor Centra za preučevanje novih religij (Cesnur), profesor Massimo Introvigne, ocenjuje, da je bilo v letu 2016 zaradi vere ubitih okoli 90 tisoč kristjanov. To pomeni eden vsakih šest minut. Število se je glede na dve leti nazaj, ko se je gibalo okoli 105 tisoč, nekoliko zmanjšalo. Največ kristjanov, 70 odstotkov, je bilo ubitih med plemenskimi spori na afriški celini. V statistiko so vključeni, ker gre v veliki večini za vernike, ki so zavrnili bojevanje z orožjem zaradi ugovora vesti. Preostalih 30 odstotkov pa so žrtve terorističnih napadov, rušenja krščanskih vasi ali vladnih preganjanj, kot je v primeru Severne Koreje.

500 do 600 milijonov kristjanov vere ne more izpovedovati svobodno
Prišteti je potrebno še od 500 do 600 milijonov kristjanov, ki svoje vere ne morejo izpovedovati na povsem svoboden način: »Ne da bi hoteli pozabiti ali omejiti trpljenje članov drugih verstev, so kristjani najbolj preganjana verska skupina na svetu.«

Razlog za različne statistike
Obstajajo sicer različne statistike, ki se med seboj precej razlikujejo. Nekatere govorijo o samo nekaj tisoč, druge pa o nekaj sto tisoč žrtvah preganjanja. Kot pravi profesor Introvigne, je razlog za to, da se štejejo različne stvari. Nekatere upoštevajo le osebe, ki so zavestno postavljene pred tragično izbiro: »Ali se boš odrekel svoji veri ali pa boš umrl.« Teh je nekaj sto. Druge statistike gledajo širše in ne štejejo le »kandidatov za beatifikacijo«, temveč vse, ki se niso odpovedali določenim verskim dejanjem in praksam, čeprav so se zavedali, da so zaradi tega lahko ubiti. Število se tako dvigne na nekaj tisoč. Še tretje pa je štetje prav vseh, ki so ubiti zgolj zato, ker so kristjani.

Primer teritorijev, ki jih je zasedla tako imenovana Islamska država
Profesor Introvigne zatem izpostavlja teritorije, ki jih je zasedla tako imenovana Islamska država. Tam najdemo več kristjanov, ki so se zavestno odločili ostati in še naprej, kolikor je bilo mogoče, pričevati o svoji veri. Obstaja tudi nekaj primerov, ki jih Cerkev preučuje z vidika morebitne beatifikacije. Ne sme pa se pozabiti, da tako imenovana Islamska država ubije tudi mnoge muslimane. V letu 2016 je po nekaterih ocenah, če se izvzame Afriko, število kristjanov, ubitih zaradi vere, in število muslimanov, ubitih zaradi vere, precej podobno. Muslimane, še dodaja Introvigne, običajno ubijejo drugi muslimani. Najpogosteje suniti ubijejo šiite; zgodi se lahko tudi obratno; ali pa muslimane, ki se ne strinjajo s kakšnim odklonom islama, ubijejo ekstremisti, kakor se dogaja v primeru tako imenovane Islamske države.

Nestrpnost narašča, kristjani odgovarjajo s pričevanjem
V tem pojavu preganjanja izstopata dva vidika. Prvi je, da nestrpnost nekoliko narašča v vseh državah. In nestrpnost, kot pojasnjuje Introvigne, je »predsoba diskriminacije, ki je predsoba preganjanja«. Drugi vidik pa je umirjena, plemenita in pogosto zgledna drža krščanskih manjšin, ki so podvržene trpinčenju vseh vrst, a ki so le v zelo redkih primerih na nasilje odgovorile z nasiljem, temveč so vedro pričevale za svojo vero, preganjalcem pogosto tudi odpustile in zanje molile.