Božične poslanice ordinarijev Cerkve na Slovenskem

Božična poslanica 2016 novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana, predsednika Slovenske škofovske konference

Dragi bratje in sestre, prijatelji in vsi ljudje dobre volje, ki praznujete božične praznike!

Sveta božična noč je vedno lepa in vznemirljiva. V tej noči se spominjamo in, upam, da tudi doživljamo velik dogodek, po katerem večina narodov šteje leta in zgodovino sveta.

»Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi!« je pesnik Prešeren v Krstu pri Savici povzel to betlehemsko oznanilo, ki so ga peli angeli ob Jezusovem prihodu in nadaljeval z mislijo, ki iz Božiča izhaja, da »smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit mor'mo se, prav uk njegovi.«

To je najmočnejše božično sporočilo. Večni nevidni Sin Božji se je učlovečil zaradi vsakega od nas. Na svet, obremenjen s krivicami, grehom, prepiri, spopadi in vojnami je enkrat za vselej prišla Ljubezen, Resnica, Pravičnost in Svetost. Odrešenik je prišel je v neznatno judovsko mesto Betlehem, v hlev, a njegovega rojstva večina ni opazila.

Drage poslušalke in poslušalci, dragi bratje in sestre! Božič nas hoče napolniti z upanjem. Jezus je prišel v najdaljši noči in ko je tema najbolj moreča. Že to sporočilo je zgovorno; nobena tema v življenju ni tako črna in nobena noč tako dolga, da je ne bi premagala luč Božje ljubezni, ki nam jo prinaša betlehemsko Dete v jaslicah. Naj nas vodi k luči in dobroti. Naj nam da novih moči za duhovne vzpone in premagovanje sil teme v nas samih in okrog nas.

Vsem doma in po svetu, posebno pa bolnikom in tistim, ki Božiča iz različnih razlogov ne doživljate kot osrečujočo radost življenja v družinskem krogu, želim veliko miru in sreče, v novem letu pa zdravja in Božjega blagoslova, da bi vse dni novega leta v srcu nosili zavest in vero, da nam je Bog blizu in nas ljubi.

Božična poslanica mariborskega nadškofa msgr. Alojzija Cvikla DJ za božični praznik 2016

Na naša srca znova trka božično sporočilo, ki je za vsakega od nas zelo pomembno. Ritem vsakdanjega življenja je neizprosen. Vse se dogaja hitro, vsakdanje obveznosti nas vedno bolj utrujajo. Tako svoje življenje živimo večkrat le na površju in ne uspemo najti globljega smisla našega bivanja.

Božična skrivnost nam želi odpreti nove poglede in razumeti naše življenje v pristni podobi. Bog sam je spregovoril tako, da je izstopil iz sebe in se nam podaril. Pokazal je, kako naj bi mi razumeli svoje življenje: kot sad ljubezni in odprtost za sočloveka. Božje Dete prihaja na svet, katerega pesti revščina in pomanjkanje solidarnosti. Tako je bilo pred več, kot 2000 leti in tudi danes sta ta dva problema naša sopotnika.

Božje Dete prihaja k nam, da prinese v naš svet svojo, Božjo logiko. Le to smo ponovno odkrivali v svetem letu usmiljenja. V ospredje postavlja srce, ki vidi, čuti in odgovarja na naše stiske in bolečine. Ko vstopimo v to Božjo logiko ne živimo več drug ob drugem, ampak v sočloveku vidimo brata, sestro in gradimo mostove od srca do srca.

Sv. Pavel božično skrivnost vidi, kot razodevanje dobrote in človekoljubnosti Boga, ki je sad njegovega usmiljenja, da bi  mi postali dediči življenja (prim Tit 3, 4-5). Razdati se za druge je največja modrost, to je Božja modrost. Človeška miselnost jo težko sprejme, vendar brez nje, ne moremo stopiti na pot pravega in uresničenega življenja.

Božično sporočilo je sporočilo srca. Iz Novorojenega Deteta žari ljubezen in bližina Boga človeku. Kdor to začuti, kdor vstopi v službo tega oznanila, osreči sebe in to srečo prinaša tudi drugim. V mislih imam vse vas, ljudi dobre volje. Vsem vam želim, da bi letošnji božič začutili, kot življenje, ki se nam razodeva in rešuje vse ljudi, kot pravi sv. Pavel: »da živimo razumno, pravično in delamo dobro (prim Tit 2,11-14).

Naj bo Božič navzoč med nami skozi vse novo leto 2017!

Božično in novoletno voščilo ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta

Kot v vsakem Božiču nam tudi v letošnjem prazniku Bog podarja novo spominjanje na Jezusovo zgodovinsko rojstvo na našo zemljo. V tem rojstvu nam Oče sporoča, da nam pošilja svojega Sina, ki je enega bistva z Očetom, Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga, in kot takšen najvišje razodetje Očetove ljubezni.

Sin, ki se je rodil v svet, ujet v temo in greh, pa nam sporoča, da je njegova edina jed spolnjevanje Očetove volje. Očetova volja pa je, da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje v Sina, ampak bi v njem imel večno življenje.

Kakor v zgodovinskem rojstvu v Betlehemu za časa cesarja Avgusta in kralja Heroda tudi danes prihaja v svet krivic in izkoriščanja, zatiranja in teptanja človekovih pravic, v svet ideologij, nacionalizmov in sprevračanja človekovega dostojanstva. Tudi danes nam sporoča, da nas Bog še vedno ljubi in nas vabi, naj si tudi mi prizadevamo za to, da bi bil ta svet bolj Božji in s tem tudi bolj človeški. V njem ustvarjajmo prostor za Boga, da bo v njem tudi v resnici prostor za človeka.

V tem duhu vsem voščim blagoslovljen božični praznik. Naj novorojenemu Božjemu Sinu odprejo vrata naše družine, da bo potrdil njihovo ljubezen, zacelil njihove rane in poživil njihovo upanje.

Naj bo Novorojeni blizu vsem, ki jih preizkuša bolezen, onemoglost in osamljenost. Naj bo z vsemi, ki bodo v teh dneh morali delati. Naj stopi med Slovence po svetu, da jih bo ob praznovanju božiča objel spomin na domovino. Naj Božje Dete odpre srca tistih, ki imajo v rokah usodo drugih ljudi, da bodo v njih v resnici prepoznali brate in sestre. Naj objame vse, ki med nami okušajo grenkobo brezdomstva, izgnanstva in begunstva, saj je vse to okušal tudi on sam. Naj razsvetli vse odgovorne v naši domovini, da bodo delali v dobro vseh nas.

Vsem, čisto vsem naj Novorojeni prinese veselje do življenja, ki je veliki Božji dar, v novem letu pa naj vam daje neugasljivo upanje, ki nas bo podpiralo v prizadevanju za dobro.

Dragi bratje in sestre, vsem voščim blagoslovljen božič in vse dobro v novem letu.

Božično voščilo koprskega škofa msgr. Jurija Bizjaka

Dragi bratje in sestre! Govorimo o skrivnostih narave in vesolja, o skrivnostih življenja in smrti, o skrivnostih zla in hudobije, o poklicnih in poslovnih skrivnostih, o vojaških in kuharskih skrivnostih; z vseh strani smo obdani s skrivnostmi. Poznamo tudi verske skrivnosti, med katere spada tudi božična skrivnost.

Skrivnost nikoli ni nekaj, o čemer bi se popolnoma nič ne vedelo, temveč je vedno nekaj, o čemer sicer ne vemo vsega, vendar zagotovo nekaj vemo. Tudi za verske skrivnosti lahko vedno rečemo, da nekaj vemo, da nekako poznamo morda celo polovico, ali pa eno stran, druga stran in druga polovica resnice pa nam je zakrita. V čem je torej božična skrivnost?

V tem, da imamo pred seboj novorojenca, ki ni samo človek, temveč je hkrati tudi Bog: vidimo človeka, verujemo pa, da ni navaden človek, temveč Bog! To nam pove že ime Božič, ki pomeni majhen Bog, Bogek. Po mnogih hišah imamo Bogkov kot, iz katerega Bogek z večno lučjo obvladuje celoten prostor.

Takšen Bogkov kot je postala tudi betlehemska votlina, ko se je Bogek v njej rodil. Prižgala se je lučka, ki razsvetljuje ves svet, betlehemska lučka miru in veselja. Imamo pregovor, ki pravi: »Gospodu je v čast, če kaj prikriva, kraljem pa je v čast, če kaj odkrijejo« (Prg 25,2). Kralji, ki lahko kaj odkrijejo, smo mi, ki v resnici marsikaj odkrijemo, če le imamo smisel za skrivnost!

Bratje in sestre! Tako v svečanih dneh, ki so pred nami, kakor tudi v prihajajočem novem letu vsem želim in voščim, naj vam betlehemska lučka pomaga prodirati vedno globlje v vse skrivnosti, ki vas obdajajo in se z njimi vsak dan srečujete. Milost vam in mir!

Božična poslanica murskosoboškega škofa msgr. Petra Štumpfa: Božič čakalnih vrst

Skoraj vsak dogodek v človekovem življenju ima za seboj čakalno vrsto. Celo dnevi v tednu in meseci imajo svojo čakalno vrsto. Čakalna vrsta časa, pomeni našo zgodovino.

Drama prerokov v stari zavezi je drama napora, da bi Izraelce, ki so večkrat izstopili iz čakalne vrste Božjega ljudstva,  vedno znova postavljali v čakalno vrsto, ki pričakuje Odrešenika. Čeprav je bil prihod Odrešenika pričakovan, se je zgodil nepričakovano. Jožef in Marija sta se morala v Betlehemu postaviti v čakalno vrsto, da bi dobila primerno sobico, kjer bi lahko Marija dočakala rojstvo Odrešenika. Nista prišla na vrsto, zato  sta odšla v hlevček, kjer se je rodilo Božje dete, ki se je postavilo na začetek vrste nove zgodovine vseh narodov.

Tudi v hlevčku se je izoblikovala nenavadna vrsta ljudi – pastirji, ki so drug za drugim prihajali, da bi počastili Božje dete. Pastirji so tista kategorija ljudi, ki ne morejo priti povsod na vrsto. Zlasti tam ne, kjer je treba imeti veze in poznanstva, moč in denar, da lahko prideš na vrsto. Pastirje je v vrsto za hlevček, postavil kar angel, ki jih je potolažil, naj se ne bojijo, naj bodo veseli, ker se jim je danes v Betlehem rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod (prim. Lk 2, 10-11). Od betlehemskega hlevčka naprej se vije vrsta tistih, ki verujemo, da je Kristus Gospod naš Odrešenik.

Če se ob božiču veselimo, da smo v vrsti pred jaslicami, da počastimo Odrešenika, se pa mnogi ne morejo veseliti svojih vrst, kjer čakajo in čakajo in ne dočakajo tistega, zaradi česar so se postavili v vrsto. Bolni čakajo na zdravniški pregled in operacijo, mnogi čakaj na službo in socialno stanovanje, mladi čakajo na svoje priložnosti, a samo nekateri to dočakajo. Zelo žalostno je, ko morajo v čakalne vrste stopati tudi otroci, ki iščejo zdravje in pri nas ne morejo priti na vrsto za operacijo.

Ker se očitno niti Odrešenik ni mogel ogniti čakalni vrsti, da bi se lahko dostojno rodil, pomeni, da je prišel na svet tudi za to, da bi nas opogumil v naših čakalnih vrstah.  Bog ni odpravil čakalnih vrst, ampak je vanje prinesel svojo solidarnost z vsemi, ki so ukleščenih v teh vrstah. Božja solidarnost zmore nagovarjati. Ko v ambulanti dajem prednost drugemu, ki je bolj bolan od mene; ko nekomu pomagam z urejevanjem papirjev, da lažje pride do službe ali stanovanja; ko nekoga presenetim z darom, da lahko stopi iz čakalne, se v tem razodeva Božja solidarnost.

Če se Odrešenik ne bi rodil iz solidarnosti do nas, bi na koncu neskončno dolge čakalne vrste do nebes tam naleteli na zaprta vrata. Bog pa si ne želi praznih nebes. Želi, da bi vsi bili tam. Odrešenik je prišel, da bi odpravil čakalno vrsto za nebesa.

Tudi naše božično dejanje naj bo tokrat v dajanju prednosti tistim, ki čakajo v vrsti, da bi njihovo življenje bilo lepše, bolj zdravo in tudi bolj smiselno. V letu 2017 vsem želim čim manj čakalnih vrst, če pa že morajo biti, naj bodo zelo kratke!

Vseeno pa vsem želim samo dve dolgi čakalni vrsti in to pred spovednico ter pri svetem obhajilu med sveto mašo.

Voščilo celjskega škofa msgr. Stanislava Lipovška