S papežem Frančiškom skozi minuli teden (12. – 17. december 2016)

Poklicani smo postati moški in ženske upanja
»Kadar se zdi, da je vsega konec, ko pred mnogimi negativnimi stvarmi vera postane naporna in pride skušnjava, da bi rekli, kako nič nima več smisla, imamo tukaj lepo vest, ki nam jo prinašajo tiste hitre noge: Bog prihaja, da bi uresničil nekaj novega, vzpostavil kraljestvo miru; Bog je 'razgalil svojo roko' in prihaja, da bi nam prinesel svobodo in tolažbo. Zlo ne bo zmagalo za vedno, bolečina ima svoj konec. Obup je premagan, kajti Bog je med nami.« Tako so se glasile papeževe besede med njegovo drugo sredino katehezo, posvečeno krščanskem upanju. Poklicani smo postati »moški in ženske upanja«, sodelovati v prihodu tega kraljestva luči, ki je namenjeno vsem. Ni namreč lepo videti kristjana, ki je izgubil upanje in ima v svojem srcu samo zid. Bog pa ta zid uničuje z odpuščanjem. To je tudi naša molitev: da bi nam Bog vsak dan dal upanje; tisto upanje, ki se rodi, kadar vidim Boga v betlehemskih jaslicah.

»Blagor ji, ki je verovala«
»Marija je podoba učenke, žene vere in molitve, ki zna spremljati in spodbujati našo vero in naše upanje v različnih stopnjah, ki jih moramo prehoditi.« V Mariji imamo verodostojen odsev močne vere. Tako pa je papež Frančišek dejal med homilijo na praznik Naše Gospe iz Guadalupeja. »Blagor ji, ki je verovala« (Lk 1,45). S temi besedami je Marijo na svojem domu sprejela Elizabeta. Besede, ki izvirajo iz njene globine; besede, ki so odmev vsega tistega, kar je doživela ob obisku svoje sorodnice … Evangeljski prizor vsebuje ves dinamizem Božjega obiska: ko nam Bog pride naproti, gane našo notranjost, premakne vse tisto, kar smo, vse naše življenje spremeni v slavljenje in blagoslov. »Ko nas Bog obišče, nas pusti nemirne, z zdravim nemirom tistih, ki se čutijo povabljeni, naj oznanjajo, da On živi sredi svojega ljudstva.«

Druga srečanja
V četrtek se je sveti oče srečal z novimi veleposlaniki, ki so mu izročili poverilna pisma, in s skupnostjo pediatrične bolnišnice Deteta Jezusa. Slednjim je med drugim dejal, da nas Bog vabi, da uresničimo velike sanje, četudi so težke. Spodbuja nas, naj se nikoli ne ustavimo pri delanju dobrega, naj nikoli ne ugasnemo želje, da bi živeli velike načrte. Življenje brez sanj ni vredno Boga. Utrujeno življenje, ki se sprijazni z vsem in ki brez navdušenja vstopa v dan, ni krščansko življenje. Veleposlanikom, govoreč o vesoljnih vrednotah, pa je papež zatrdil, da nenasilje še zdaleč ni »sinonim za šibkost ali pasivnost, temveč nasprotno, predpostavlja moč duha, pogum in sposobnost soočati se z vprašanji in konflikti z razumsko poštenostjo«. V soboto je sveti oče v avdienco sprejel še člane skupnosti Nomadelfia: »Otroci in ostareli gradijo prihodnost ljudstev. Otroci, ker peljejo naprej zgodovino, ostareli pa, ker posredujejo naprej izkušnjo in modrost svojega življenja. Ne utrudite se gojiti in hraniti ta dialog med generacijami.«

Papežev 80. rojstni dan
V soboto, 17. decembra, je papež Frančišek praznoval svoj 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti je vodil somaševanje s kardinali. Njegove besede med homilijo so bile: »Izvolitev, obljuba in zaveza so kakor stebri krščanskega spominjanja. Gledati nazaj, da bi šli naprej …« Po sveti maši pa se je tudi zahvalil in prosil za molitev: »Molite, da bi bila moja starost taka: mirna, pobožna in rodovitna. Pa tudi vesela.«

Poslanici za 50. svetovni dan miru in za 25. svetovni dan bolnikov
V minulem tednu sta izšli dve papeževi poslanici. Naslov poslanice za 50. svetovni dan miru se glasi Nenasilje: stil politike za mir. Sveti oče med drugim piše: »Da bi nenasilje, od lokalne in vsakdanje ravni pa vse do svetovnega reda, lahko postalo značilen stil naših odločitev, naših odnosov, naših dejanj in politike v vseh njenih oblikah.« V poslanici za 25. svetovni dan bolnikov na temo Čudenje nad Božjimi deli: Velike reči mi je storil Mogočni pa papež opozarja: »Bolniki, tudi s težkimi prizadetostmi, imajo svoje neodtujljivo dostojanstvo in svoje življenjsko poslanstvo. Nikoli niso zgolj predmeti; in četudi se včasih zdijo zgolj pasivni, v resnici to niso nikoli.«

Jutranje svete maše v Domu sv. Marte
Med tremi homilijami med jutranjimi svetimi mašami v kapeli Doma sv. Marte pa smo ta teden slišali papeževe besede, ki so se nanašale na duh klerikalizma: »Kajti ti so pozabili, kaj naj bi pastir bil. Bili so intelektualci religije, tisti, ki so imeli oblast, ki so ljudstvu nudili kateheze z moralo, oblikovano z njihovim razumom in ne Božjim razodetjem.«