Blagoslov prenovljenega Muzeja jaslic na Brezjah

BREZJE (sobota, 17. december 2016, RV) – Nocoj je na Brezjah potekalo odprtje prenovljenega Muzeja jaslic Brezje. Pričeli so s sveto mašo, ki jo je daroval rektor bazilike Marije Pomagaj, dr. p. Robert Bahčič. Po sveti maši je v baziliki sledila slovesnost ob odprtju. V programu je sodelovala harfistka Aleksandra Verbickaja. Muzej jaslic pa je blagoslovil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Prispevek za oddajo (nagovor msgr. Stanislava Zoreta)

Pridiga p. Roberta Bahčiča

Slovesnost odprtja Muzeja jaslic Brezje

OPIS ZASNOVE PROSTORSKE POSTAVITVE MUZEJA JASLIC NA BREZJAH
Muzej jaslic je urejen v pomožnih prostorih za cerkvijo in samostanom na Brezjah. Objekti so bili včasih hlevi, z ohranjenimi starimi jaslimi, garaže in gospodarska poslopja. So pritlični, širine 3.38 do 6.11 m, nanizani v krožnem nizu, ob cesti in zaključujejo notranje samostansko dvorišče. V dveh tretjinah objekta je že obstoječ muzej jaslic, ki se je obnovil. Zadnji del niza objektov pa se je iz obstoječih garaž preuredil v muzej, ki se s prenovljenim obstoječim delom poveže v celoto. Skupna bruto površina objektov je  280m2.

Za ureditev statusa objektov je bilo potrebno speljati postopek gradbenega in uporabnega dovoljenja – delno za spremembo namembnosti in delno za adaptacijo in spremembo namembnosti.

Vhod v muzej je že obstoječ, preko manjšega predprostora – dvorišča, južno od cerkve, v del objekta, kjer je že bila razstava jaslic. Začetek razstave, kot uvod povezan  z notranjimi prostorom, se oblikuje že v tem, zunanjem predprostoru.

Obstoječi prostori so ozki in nizki, kar izkoristimo za oblikovanje razstave. Ob 50m dolgi hojnici, ki poteka skozi prostore, se na obeh straneh nizajo razstavne vitrine z jaslicami. Vitrine volumensko sooblikujejo prostor in s tem ustvarjajo poudarke in vizure ob prelomih smeri. Same jaslice so razstavljene vsaka posebej, ločeno v svoji vitrini, osvetljene z notranjo svetlobo (led diode v vitrini), tako da pride do izraza vsak posamezen eksponat. Med vitrinami so grafično oblikovane stene s podatki o razstavljenih predmetih. Prostori so temni, brez dnevne svetlobe, osvetljene so le vitrine.

V prvi sobi so predstavljene cerkvene jaslice ter kratka zgodovina slovenskih in svetovnih jaslic. Vhod v prostor sooblikuje instalacija golobov miru, postavljena takoj po vhodu prostor. Slikarka Aleksa Ivanc je po motivih s slovenskih srednjeveških fresk upodobila izvirne jaslične figure.

V drugi sobi so predstavljene pasjonske, družinske in jaslice na polah. Ob večjih premičnih jaslicah je razložena jaslična pokrajina.

Tretja soba je namenjena predstavitvi adventnega časa in kotnim jaslicam, ki so posebnost slovenskih kmečkih domov. Njihovo mesto je nad mizo – bohkov kot. Predstavitev adventa je podkrepljena z glasbeno podlago – božične pesmi, s kadili in adventnim okrasjem.

Četrta soba je namenjena predstavitvi slovenskih avtorskih jaslic. (Viktor Konjedic, Ana Češarek, Elizabeta Hribar, Janez Vovk, p. Wolfgang Kogler in drugi). Nekaj jaslic je umeščenih v stare, betonske jasli, nekaj je skritih.

Peta in šesta soba sta namenjeni bogati zbirki jaslic iz celega sveta– Evropa (Avstrija – Walter Govekar – jaslice v sodu), južna in Vzhodna Evropa. In na drugi strani – svetovne jaslice – Latinska Amerika, Azija, in Afrika. Posebno mesto v zbirki pripada Egipčanskim jaslicam – kiparja Mohamed Alam. V Slovenijo jih je prinesel arh. Milan Zdravko Kovač (večkrat).

Prvi del razstave se prekine s projekcijo vojne, lakote in bolezni ter jaslic kot nosilca upanja v boljši svet v sobi 7.

Prostora 8 in 9 sta namenjena samostojnim prostorskim postavitvam večjih jaslic. Temnina prostora se spremeni v svetel prostor, kjer obiskovalec iz opazovalca prestopi v svet jaslic.

Prvi del prostora 10 je predviden za občasne, tematske razstave in organizacijo delavnic. Postavitev razstave se izteče z reprodukcijo freske iz Greccia, prvih jaslic. Sv. Frančiška Asiškega, osvetljena skozi opečno čipko, ki prepušča svetlobo in ustvarja igro svetlobe in sence.

Originalni gradbeni materiali obstoječih objektov se prikažejo v čim večjem obsegu in vključijo v samo postavitev. Tlaki obstoječega dela so teracota tlakovci, v novem je brušen beton. Višinske razlike med posameznimi prostori se premostijo s klančinami, tako, da je prostor prijazen tudi do invalidov.

Prostori so različnih višin, kar vpliva na različno občutenje prostorov. Prav tako so prehodi med prostori različnih dimenzij (od 100cm do 220cm), različnih oblik (obstoječ obok, prehod, ravno odprt do stropa) in lokacij, kar soustvarja poudarke v prostoru.

V muzeju je razstavljenih približno 300 eksponatov, izbranih iz 400 eksponatov obstoječe zbirke Društva slovenskih jasličarjev na Brezjah. Muzej je največji muzej jaslic v radiju 400 km (München, Bolzano, Greccio). Zasnovan je kot živ muzej, tako, da se bodo eksponati s časom lahko dopolnjevali, menjali. 

Investitor prenove muzeja je Frančiškanski samostan Brezje, pod vodstvom gvardijana p. Roberta Bahčiča in Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije. Vsebino razstave je pripravil p. Leopold Gričar, tekste je obdelala Andreja Eržen, prevedla... Predmete je restavrirala Marija Marolt. Sama prostorska postavitev je obogatena z grafičnim oblikovanjem besedil. Grafiko sva pripravila skupaj z Oskarjem Slabetom. Čarobnosti predstavitve jaslic nebi bilo brez oblikovalca luči Marjana Viskoviča, oblikovalca filma in zvoka Matjaža Feguša. Nad izvedbo gradbenih del je budno skrbel Franc Nograšek. Na objektu se je zvrstilo kar nekaj različnih izvajalcev: gradbena dela Klemen, mizar Mitja...