Vatikan: Srečanje županov, posvečeno beguncem

VATIKAN (četrtek, 8. december 2016, RV) – Evropa: begunci so naši bratje. To je tema dogodka, ki bo potekal v vili Pija IV. v vatikanskih vrtovih 9. in 10. decembra. Udeležilo se ga bo okoli 80 županov s celega sveta. Na programu je tudi avdienca pri svetem očetu.

Kot pojasnjujejo organizatorji, je namen srečanja pritegniti mednarodno pozornost na nevarnost, ki ogroža svetovno stabilnost in ki jo predstavlja naraščajoče število beguncev na našem planetu. To število trenutno že presega 125 milijonov. Papež Frančišek nas v okrožnici Laudato si namreč kliče k spreobrnjenju srca, kar zadeva naše najšibkejše brate in sestre. Storiti moramo več, da bi preprečili humanitarne krize. Kadar pa do njih pride, mora biti naš odgovor primeren in v sorazmerju z njihovo velikostjo.

Humanitarne krize so posledice vojn in naravnih katastrof
Tri četrtine današnjih humanitarnih kriz je nastalo kot neposredna posledica vojne. Da bi omejili število beguncev, torej ne bi bilo nič bolj učinkovito, kot končati vse oborožene spore. Povodov za vojno je veliko in so različni: od narodnega ponosa, lakomnosti, jeze, hrepenenja po oblasti do zavisti. Vsi imajo korenine v človeštvu, ki je nagnjeno k sebičnosti in osebnim interesom. Posledično je torej logično, da rešitve, ki bi vodile h koncu vojn, izvirajo iz nasprotnih vrlin, kot so na primer: otipljiva ljubezen do sovražnikov, ponižnost in zdržnost.

Preostalo četrtino humanitarnih kriz pa povzročijo naravne katastrofe, ki so v veliki meri povezane z okoljskimi krizami, pomanjkanjem, poplavami ali meteorološkimi pojavi. V izvoru teh pojavov je pogosto človek sam, prizadenejo pa predvsem najbolj revne, ki nimajo sredstev, da bi se z njimi soočili. Treba se je torej zavedati, da so med žrtvami mnoge nedolžne osebe, ki trpijo bodisi zaradi neizogibnih okoliščin ali dejanj in odločitev drugih.

Šest predlogov za nove poti gradnje miru
Udeleženci srečanja v Vatikanu bodo poskušali najti nove poti gradnje miru. In sicer poti, ki bi ustrezale našemu času in bi znale izkoristiti priložnosti za združevanje ljudi; poti, ki bi opozarjale na dostojanstvo beguncev in bi jim dopustile potrjevati njihovo identiteto. K prizadevanju za prenehanje vojn je potrebno spodbuditi vse moške in ženske dobre volje. Kot nadalje poudarjajo organizatorji, se tega namreč ne sme prepustiti zgolj političnim voditeljem, nevladnim ali človekoljubnim organizacijam. Vsakdo med nami mora v skladu s svojimi sposobnostmi in pristojnostmi najti način, kako prispevati k temu cilju na osebni in institucionalni ravni.

S tem namenom bodo med srečanjem predstavljeni in ovrednoteni predlogi, usmerjeni k omejitvi tveganja katastrof in k utrditvi dolgoročnih koristi reform. Gre za šest predlogov, ki se posredno ali neposredno nanašajo na begunce. Prvi zadeva vojno v Siriji. Drugi je povezan z odločitvijo Velike Britanije, da zapusti Evropsko unijo, in posledično nujnost, da se premisli o obliki zveze, ki bi bila bolj ustvarjalna in rodovitna, tudi v tako imenovani zdravi neenotnosti. Tretji predlog se nanaša na varne in zanesljive humanitarne koridorje za begunce, priznane na mednarodnem nivoju. Četrti predlog govori o nudenju amnestije ali drugih oblik pomoči žrtvam modernega suženjstva in trgovine z ljudmi. Na prvem mestu morata biti varnost in dostojanstvo žrtev. Peti predlog zadeva obnovo občutka za pravičnost in enake priložnosti v svetu dela. Še zadnji predlog pa je posvečen spodbujanju ekonomskega razvoja v državah z nizkim dohodkom.

Vsi ti predlogi opozarjajo na potrebo, da se iz strategije, osnovane na zaščiti in vojni, preide k strategiji, ki je osredotočena na trajnostni in globalni razvoj. Postavljanje zidov ne bo ustavilo milijonov migrantov, ki bežijo pred nasiljem, revščino, lakoto, žejo, boleznimi itd. Rešitev je lahko le mednarodno sodelovanje, usmerjeno v dosego družbene pravičnosti. Nujno je, da se glas županov – ki so predstavniki oblasti, ki so najbližje prebivalstvu – sliši, ko spodbujajo gradnjo mostov in ne zidov, ko so v službi trajnostnega in globalnega razvoja, pravičnosti in miru.