Kongregacija za kler izdala dokument o formaciji duhovnikov

VATIKAN (četrtek, 8. december 2016, RV) – Kongregacija za kler je izdala pregledano in dopolnjeno izdajo dokumenta o duhovniški formaciji Ratio fundamentalis institutionis sacerdotalis iz leta 1970. Dokument v ospredje postavlja »celostno formacijo duhovnika«, ki s postopnim pedagoškim pristopom na uravnotežen način povezuje človeško, duhovno, intelektualno in pastoralno razsežnost. Formacija duhovnikov namreč mora biti prenovljena in ponovno postavljena v središče, kot je za vatikanski častnik L'Osservatore Romano povedal prefekt kongregacije kardinal Beniamino Stella.

Formacijo duhovnikov prenoviti in jo postaviti v središče
Ratio fundamentalis institutionis sacerdotalis je izšel leta 1970, in bil leta 1985 dopolnjen. Od takrat se je spremenil zgodovinski, socialni, kulturni in cerkveni kontekst, v katerem mora duhovnik utelešati poslanstvo Kristusa in Cerkve. Posledično so se spremenili tudi drugi vidiki, na primer podoba duhovnika in predstava o njem, duhovne potrebe Božjega ljudstva, izzivi nove evangelizacije, jeziki komunikacije itd. »Zdelo se nam je, da je formacijo duhovnikov treba ponovno usmeriti, prenoviti in jo postaviti v središče,« zatrdi kardinal Stella. Sklicuje se na papeža Frančiška, ki duhovnikom pogosto govori, da duhovnik ni funkcionar, ampak pastir, ki je maziljen za Božje ljudstvo in ima sočutno in usmiljeno Kristusovo srce za utrujene množice. Papeževi opomini, med katerimi se nekateri nanašajo na navezanost na denar in oblast, na togi legalizem in samopoveličevanje, kažejo, da je skrb za duhovnike in njihovo formacijo temeljni vidik cerkvenega delovanja v tem pontifikatu in takšna mora biti tudi za vsakega škofa in vsako delno Cerkev.

Uravnotežena formacija
V zvezi z novostmi, ki jih prinaša Ratio fundamentalis, kardinal Stella izpostavi, da novosti niso nikoli ločene od tradicije, ampak jo dopolnjujejo in poglabljajo. Dokument vsebuje dosedanje vsebine, metode in smernice s področja formacije, jih dopolnjuje in vpelje nove elemente. Na uravnotežen način poskuša človeško razsežnost povezati z duhovno, intelektualno in pastoralno, in sicer s pomočjo postopne in personalizirane pedagogike. Stella zatrjuje, da duhovnik ne more biti brez uravnoteženosti misli in srca ter brez čustvene zrelosti. Vsaka nerazrešen problem na tem področju je lahko poguben tako za duhovnika kot ljudi. Zato dokument tudi zelo vztraja na razločevanju poklicanosti: škofje in formatorji imajo na tem področju veliko odgovornost in morajo pozorno bdeti nad primernostjo kandidatov, brez naglice in brez površinskosti. »Da bi nekdo bil dober duhovnik,  mora poleg tega, da je uspešno opravil vse izpite, dokazati tudi človeško, duhovno in pastoralno zrelost.«

Učenec, zaljubljen v Gospoda
Kardinal Stella izpostavi tri ključne elemente, ki izstopajo v dokumentu, in sicer: človečnost, duhovnost in razločevanje. Med drugim pravi, da duhovnik ni človek delovanja, ni vodja, ni verski organizator ali funkcionar, temveč je »učenec, zaljubljen v Gospoda«. Njegovo življenje in njegova služba temeljita na tesnem odnosu z Bogom in oblikovanju sebe po Kristusu, dobrem pastirju. Samo tako, torej z gojenjem duhovnega življenja, se lahko preseže posvetna ali birokratska predstava o duhovniški službi ter bomo lahko imeli duhovnike, ki so goreči za evangelij, zmožni »čutiti s Cerkvijo« in biti sočutni in usmiljeni samarijani kakor Jezus.