S papežem Frančiškom skozi minuli teden (28. november - 3. december 2016)

Splošna avdienca: Molitev za žive in mrtve
Med sredino splošno avdienco je papež Frančišek sklenil niz katehez o usmiljenju, o katerem je govoril v jubilejnem letu. V ospredje je postavil še zadnje duhovno delo usmiljenja, molitev za žive in pokojne. Kot je dejal, lahko za bližnjega molimo na različne načine. Vsi so veljavni in Bogu sprejemljivi, če se le moli s srcem. Spomnil je na mame in očete, ki zjutraj in zvečer blagoslovijo svoje otroke, na molitev za bolne osebe, tiho priprošnjo v mnogih težkih situacijah, včasih  tudi s solzami, na zahvalo ob dobri novici, ki se nanaša na prijatelja, sorodnika, sodelavca. Včasih, kot pravi sveti Pavel, »niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi« (Rim 8,26). To je Duh, ki moli v nas. »Odprimo torej svoje srce,« je pozval papež, »na način, da bo Sveti Duh preiskal naše najgloblje želje, jih očistil in izpolnil.« Zase in za druge vedno prosimo, naj se izpolni Božja volja, kakor to molimo v Očenašu, kajti njegova volja je zagotovo največje dobro, je dobro Očeta, ki nas nikoli ne zapusti. Moliti in pustiti, da Sveti Duh moli v nas. To je lépo v življenju: moliti z zahvaljevanjem in slavljenjem, prositi za nekaj, jokati v težavah; a vedno s srcem, ki je odprto za Svetega Duha, ki moli v nas, z nami in za nas.

Vloga znanstvenikov pri varovanju stvarstva
S svetim očetom so se v minulem tednu srečali člani Papeške akademije znanosti. Po papeževih besedah je naloga znanstvenikov, ki delujejo neodvisno od političnih, ekonomskih ali ideoloških interesov, da oblikujejo kulturni model, s katerim se bo pristopilo h krizi klimatskih sprememb in njenim družbenim posledicam, da ogromni produkcijski potenciali ne bi bili dostopni samo nekaterim. Znanstvena skupnost je preko meddisciplinarnega dialoga znala pokazati na krizo našega planeta. In na enak način je poklicana vzpostaviti leadership, ki bo pokazal rešitve glede področij, s katerimi se ukvarjamo na našem planetu, kot so voda, obnovitvene energije in prehrambena varnost. »Z vašim sodelovanjem,« je poudaril Frančišek, »je nujno vzpostaviti normativni sistem, ki bo vključeval nedotakljive meje in zagotavljal zaščito ekosistemov, preden nove oblike moči, ki izvirajo iz tehno-ekonomske paradigme, povzročijo nepopravljivo škodo za okolje in tudi za sobivanje, demokracijo, pravičnost in svobodo.«

Mednarodni študenti in odgovornost služiti za dobro človeštva
»Modernemu pojmovanju intelektualca, ki je usmerjen v samorealizacijo in išče osebna priznanja, pogosto brez upoštevanja drugega, je treba nasproti postaviti bolj solidaren model, ki je usmerjen v doseganje skupnega dobrega in miru. Samo tako bo intelektualni svet zmožen vzpostaviti bolj zdravo družbo. Kdor ima dar, da lahko študira, ima tudi odgovornost služiti za dobro človeštva,« je poudaril papež Frančišek med avdienco s skupino mednarodnih študentov. Znanje je namreč privilegirana pot za celostni razvoj družbe. Biti študent v drugi državi in v drugačnem kulturnem okolju, osebi omogoči, da se nauči novih jezikov, novih navad in običajev. Na svet lahko gleda z druge perspektive in se brez strahu odpre za drugo in za drugačno. To študentom tudi pomaga, da postanejo strpnejši in gostoljubnejši. Poveča se jim zmožnost vzpostavljanja odnosov, raste zaupanje v njih in v druge, obzorja se širijo, odpre se pogled na prihodnost, rodi se želja po skupnem oblikovanju skupnega dobrega.

Obnova ekonomskih sistemov in osebno spreobrnjenje
»Strategija prenove in upanja zahteva institucionalno in osebno spreobrnitev; spremembo srca, ki dodeljuje primat najglobljim izrazom naše skupne človeškosti, naših kultur, naših verskih prepričanj in naših tradicij,«  je dejal papež Frančišek med srečanjem z udeleženci mednarodne konference Fortune Time Global Forum. A ta temeljna obnova ni povezana samo z ekonomijo trga, s številkami, razvojem surovin in izboljšavo infrastrukture. To, o čemer govorimo, je »skupno dobro človeštva«, pravica vsake osebe, da ima dostop do virov tega sveta in enake možnosti za realizacijo svojih potencialov, ki navsezadnje temeljijo na dostojanstvu Božjih otrok. Po papeževih besedah je velik izziv odgovoriti na svetovne krivične sisteme s pospeševanjem čuta za odgovornost na lokalni ravni, da ne bo nihče izključen iz družbene soudeležbe. Zastaviti si je treba vprašanje, kako se med seboj opogumljati in opogumiti tudi naše skupnosti, da bomo odgovorili na trpljenje in stiske, ki jih vidimo okoli nas. »Obnova, očiščenje in okrepitev zanesljivih ekonomskih modelov so odvisni od našega osebnega spreobrnjenja in velikodušnosti do oseb v stiski.«

Ostali dogodki
»Bilo je to leto, polno iniciativ po vsej Cerkvi, kjer se je lahko videlo in se z roko dotaknilo sadov Božjega usmiljenja,« je dejal sveti oče na srečanju z organizatorji izrednega jubileja Usmiljenja in vsemi, ki so sodelovali pri njegovi pripravi in izvedbi.

Skupini francoskih parlamentarcev iz regije Rona-Alpe pa je dejal: »Jasno je, da je francoska družba polna potencialov, raznovrstnosti, ki so poklicane postati priložnosti, pod pogojem, da se republikanske vrednote svobode, enakosti in bratstva ne le na iluzoren način razkazujejo, ampak da se vanje poglobi in se jih razume v povezavi z njihovim resničnim temeljem, ki je transcendenten. Pri tem gre za razpravo o priznanih vrednotah in usmeritvah, ki so skupne vsem. Kristjani so poklicani v tej razpravi sodelovati skupaj z verniki drugih verstev in z vsemi ljudmi dobre volje, tudi z neverujočimi. In sicer z namenom, da bi spodbudili razvoj boljšega sveta. «

Sicer pa so se s papežem prejšnji teden srečali še irski premier Enda Kenny, režiser Martin Scorsese in urugvajski predsednik Tabaré Ramón Vázquez Rosas. Izšla pa je tudi papeževa poslanica za 54. svetovni dan molitve za poklice, ki bo potekal 7. maja 2017 na temo Gnani po Duhu za poslanstvo. Takole je spodbudil: »Dragi bratje in sestre, tudi danes lahko najdemo gorečnost oznanila in ponudimo predvsem mladim hojo za Kristusom. Ob razširjenem vtisu o utrujeni veri ali skrčeni na zgolj ''treba je narediti'', si naši mladi želijo odkriti vedno aktualno privlačnost lika Jezusa, pusti se nagovoriti in izzvati njegovim besedam in dejanjem ter, zahvaljujoč Njemu, sanjati polno človeško življenje, ki se z veseljem daje v ljubezni.«