Papež Frančišek o ponižnosti malih: Strah Gospodov, ki pa ni strah

VATIKAN (torek, 29. november 2016, RV) – Gospod skrivnost zveličanja razodene malim, ne modrim in razumnim. Homilija papeža Frančiška med današnjo jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte je bila osredotočena na to vrlino malih, ki je »strah Gospodov«, vendar pa ni »strah«, temveč je »ponižnost«.

Sveti oče se je nanašal na evangeljski odlomek, v katerem Jezus slavi Očeta, ker skrivnosti zveličanja, skrivnost o samem sebi razodene malim. Pri tem je izpostavil prednost, ki jo Bog da tistim, ki zmorejo doumeti te njegove skrivnosti. To niso modri in razumni, ampak srca malih. O tem govori tudi berilo iz knjige preroka Izaija, ki je polno »malih detajlov«. Izaija namreč govori o majhnem poganjku, ki bo pognalo iz Jesejeve korenine. Ne govori o vojski, ki bi pripeljala do osvoboditve. Mali pa so navsezadnje tudi protagonisti božiča:

Strah Gospodov, ki pa ni strah
»Na božič bomo videli to majhnost, to majhno stvar: otroka, hlev, mamo, očka … Majhne stvari. Velika srca, a drža malih.« Na tem poganjku bo počival Gospod Duh, Sveti Duh, in ta poganjek bo imel tisto vrlino malih in strah Gospodov. Hodil bo v strahu Gospodovem: »Strah Gospodov, ki pa ni strah.« Pomeni namreč živeti Božjo zapoved, ki je bila dana našemu očetu Abrahamu: »Hodi v moji navzočnosti in bodi brez graje. Ponižen. To je ponižnost.«

Samo mali so sposobni v polnosti doumeti smisel ponižnosti, smisel strahu Gospodovega. Kajti oni hodijo pred Gospodom, On pazi nanje, jih varuje; čutijo, da jim Gospod daje moč, da gredo naprej. In to je resnična ponižnost, je pojasnil papež Frančišek:

Resnična ponižnost, ne ponižnost, ki je nekoliko teatralna
»Živeti ponižnost, krščansko ponižnost, pomeni imeti ta strah Gospodov, ki – ponavljam – ni strah, ampak je: 'Ti si Bog, jaz sem oseba in grem naprej, z majhnimi stvarmi življenja, toda hodim v Tvoji navzočnosti in si prizadevam biti brez graje.' Ponižnost je vrlina malih, resnična ponižnost, ne ponižnost, ki je nekoliko teatralna: ne, ta ne.« Ta je ponižnost nekoga, ki pravi: »Sem ponižen in na to sem ponosen.« To ni resnična ponižnost. Ponižnost malega je tista, ki hodi v navzočnosti Gospoda, ne obrekuje drugih, gleda le na služenje, počuti se najmanjšega. V tem je moč.

Da bi hodili v Njegovi navzočnosti in si prizadevali biti brez graje
Papež je nadaljeval, da je »ponižno, zelo ponižno« dekle, na katero se je ozrl Bog, da bi poslal svojega Sina. Takoj po oznanjenju gre k sorodnici Elizabeti. Ničesar ne reče o tistem, kar se ji je zgodilo. Kajti ponižnost je takšna: hoditi v navzočnosti Gospoda, srečni in veseli, saj On pazi na nas.

V današnjem evangeljskem odlomku vidimo Jezusa, ki se razveseli, ker Bog svojo skrivnost razodene ponižnim. Gledajoč Jezusa lahko za vse nas prosimo »milost ponižnosti, milost strahu Božjega«, da bi hodili v Njegovi navzočnosti in si prizadevali biti brez graje: »In tako, s to ponižnostjo, smo lahko čuječi v molitvi, delavni v bratski ljubezni in radostni v hvaljenju.«