Frančišek sprejel člane Papeške akademije znanosti

VATIKAN (ponedeljek, 28. november 2016, RV) – Sveti oče je sprejel v avdienco udeležence plenarnega zasedanja Papeške akademije znanosti, ki poteka v Vatikanu od 25. do 29. novembra, v ospredje pa postavlja vprašanje vpliva znanstvenih in tehnoloških spoznanj na človeško družbo in okolje.

Skupen cilj: zaščititi svetovno ekološko ravnovesje
Papež je v govoru izpostavil, da je poslanstvo znanosti »služiti svetovnemu ekološkemu ravnovesju«, kar je še posebej očitno v današnji dobi. Istočasno vidimo obnovljeno zavezo med znanstveno skupnostjo in krščansko skupnostjo, ki morata svoje različne pristope k stvarnosti usmeriti k temu skupnemu cilju, namreč zaščititi skupen dom, ki ga ogrožata ekološki kolaps ter posledično rast revščine in družbene izključenosti. Frančišek je izrazil zadovoljstvo, da člani Papeške akademije znanosti čutijo globoko solidarnost do človeštva danes in jutri, kar se izraža tudi v skrbi za mater Zemljo. To je toliko bolj spoštovanja vredno zavzemanje, kolikor bolj je usmerjeno na pospeševanje celostnega človeškega razvoja, miru, pravičnosti, človekovega dostojanstva in svobode. O tem dokazujejo tudi različne tematike, s katerimi se papeška akademija ukvarja med tokratnim zasedanjem.

Ekološka spreobrnitev
Papež je navedel besede iz okrožnice Laudato si', kjer je zapisal, da »smo poklicani postati orodje Boga Očeta, da bo naš planet postal takšen, kot je o njem sanjal, ko ga je ustvaril, in bomo uresničevali njegov načrt o miru, lepoti in polnosti«. V modernosti se nas je vzgajalo v miselnosti, da smo lastniki in gospodarji narave, pooblaščeni, da si jo prisvajamo brez kakršnega koli upoštevanja njenih skritih zmožnosti in razvojnih zakonov, kakor da bi šlo za nepremično materijo, ki nam je na razpolago, pri čemer pa se je povzročala velika izguba biotske raznovrstnosti. »V resnici pa nismo varuhi nekega muzeja in njegovih mojstrovin, s katerih moramo vsako jutro pobrisati prah, temveč smo sodelavci pri ohranjanju in razvoju planeta in njegove biotske raznovrstnosti ter človeka, ki je na njem prisoten,« je zatrdil papež Frančišek. Ekološka spreobrnitev, ki je zmožna podpirati trajnostni razvoj, na neločljiv način razume tako sprejetje naše človeške odgovornosti v odnosu do stvarstva in njegovih virov kot iskanje socialne pravičnosti in preseganje krivičnega sistema, ki proizvaja revščino, neenakost in izključenost.

Znanstveniki poklicani vzpostaviti normativni sistem
Po papeževem prepričanju je naloga znanstvenikov, ki delujejo neodvisno od političnih, ekonomskih ali ideoloških interesov, da oblikujejo kulturni model, s katerim se bo pristopilo h krizi klimatskih sprememb in njenim družbenim posledicam, da ogromni produkcijski potenciali ne bi bili dostopni samo nekaterim. Spomnil je, da je znanstvena skupnost preko meddisciplinarnega dialoga znala pokazati na krizo našega planeta. In na enak način je poklicana vzpostaviti leadership, ki bo pokazal rešitve na splošno in tudi posebej glede tem, s katerimi se ukvarjamo na našem planetu, kot so voda, obnovitvene energije in prehrambena varnost. »Z vašim sodelovanjem,« je poudaril Frančišek, »je nujno vzpostaviti normativni sistem, ki bo vključeval nedotakljive meje in zagotavljal zaščito ekosistemov, preden nove oblike moči, ki izvirajo iz tehno-ekonomske paradigme, povzročijo nepopravljivo škodo za okolje in tudi za sobivanje, demokracijo, pravičnost in svobodo.«

Šibka odzivnost mednarodne politike
Sveti oče je ob koncu govora še omenil »šibko odzivnost mednarodne politike« na področju iskanja skupnega dobrega ter opozoril, da se z veliko lahkoto ne spoštuje utemeljene znanstvene nasvete v zvezi s situacijo planeta. Podvrženost politike tehnologiji in financam, ki iščeta predvsem profit, se kaže v zamudah pri izvajanju mednarodnih sporazumov o okolju ter v stalnih vojnah za premoč, ki povzročajo vedno večjo škodo okolju ter moralnemu in kulturnemu bogastvu narodov. A kljub temu, ne izgubljamo upanja, je pripomnil papež. Obstajajo namreč tudi mnoga spodbudna znamenja, po katerih vidimo, da se človeštvo želi odzvati, izbrati skupno dobro, se prenoviti z odgovornostjo in solidarnostjo. »Skupaj z moralnimi vrednotami je projekt trajnostnega in celostnega razvoja zmožen dati vsem znanstvenikom, predvsem vernim, močan raziskovalni zagon,« je še dejal.