Sveti oče: Karizma, zvestoba in premisliti o ekonomiji

VATIKAN (nedelja, 27. november 2016, RV) – Premisliti o ekonomiji v zvestobi karizmi: to je tema mednarodnega simpozija, ki ga je ta konec tedna v Rimu organizirala Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja. Namen dogodka je ponovno premisliti in poglobiti vprašanje ekonomije in upravljanja z denarjem ter ustanovami v luči zvestobe evangeliju in karizmi. Papež Frančišek je udeležencem simpozija namenil sporočilo, v katerem izpostavlja besede iz naslovne teme. To so: karizma, zvestoba in premisliti o ekonomiji.

Karizme v Cerkvi niso nekaj statičnega in togega
Glede karizem v Cerkvi poudarja, da niso nekaj statičnega in togega, niso »muzejski primerki«. So »reke žive vode«, ki tečejo skozi zemljo zgodovine, da bi jo namočile in da bi vzkalila semena Dobrega. Ne sme se popustiti skušnjavi »karizmatične arheologije«. Posvečeno življenje je po svoji naravi znamenje in preroštvo Božjega kraljestva. Zaradi tega se morajo karizme, ki jih Cerkvi preko ustanoviteljev podari  Gospod, ohranjati vitalne, da lahko odgovarjajo na konkretne situacije in pričujejo o lepoti hoje za Kristusom. »Govoriti o karizmi pomeni govoriti o daru, zastonjskosti in milosti; pomeni gibati se na področju pomena, ki ga razsvetljuje izvor 'charis'.« In tudi med ekonomisti je že splošno znano, da družba brez 'charis' ne more delovati dobro in konča tako, da se razčloveči. Ekonomija in njeno vodenje nista etično in antropološko nikoli nevtralna. Ali prispevata h gradnji odnosov pravičnosti in solidarnosti ali pa proizvajata situacije izključevanja in zavračanja.

Evangeljska logika podarjanja posvečene osebe navaja k notranji drži odprtosti za resničnost in poslušanje Boga, ki v njej govori. Vprašati se je potrebno o pripravljenosti, da bi »si umazali roke« v današnji zgodovini: »Prebrati vprašanja, da bi odgovorili; prisluhniti joku, da bi potolažili; prepoznati krivice, da bi delili tudi našo ekonomijo; razločevati negotovosti, da bi ponudili mir; pogledati strahove, da bi pomirili: to so različni obrazi mnogostranskega zaklada, ki je posvečeno življenje. Sprejeti, da nimamo vseh odgovorov in včasih ostati v tišini, morda tudi sami negotovi, a nikoli, nikoli brez upanja.«

Biti zvesti karizmi pogosto zahteva pogumno dejanje
Zvestoba je druga beseda, ob kateri se v sporočilu zaustavlja sveti oče: »Biti zvesti pomeni vprašati se, kaj od nas danes, v tej situaciji, Gospod zahteva, da bi bili ali bi naredili. Biti zvesti nas zavezuje k vztrajnemu delu razločevanja, da bi bile ustanove, v skladu s svojimi karizmami, še naprej učinkovita orodja, da bi Božja nežnost dosegla mnoge.« Biti zvesti karizmi pogosto zahteva pogumno dejanje, ki ni prodati vse, pač pa resno razločevati, s pogledom, uprtim v Kristusa, ušesi, pozornimi na njegovo Besedo in na glas ubogih.

Premisliti o ekonomiji zahteva polno odgovornost vsake osebe
Vse do sedaj rečeno vsebuje zadnja točka: premisliti o ekonomiji. In sicer preko pozornega branja Božje Besede in zgodovine. V nekaterih primerih bo razločevanje pripeljalo do odločitve, da se ohrani pri življenju ustanovo, ki proizvaja izgubo. Pri tem je treba biti sicer pozorni, da le-te ne  povzroča nesposobnost ali neizkušenost. To so lahko ustanove, ki vračajo dostojanstvo žrtvam škartiranja, slabotnim: še nerojenim otrokom, najrevnejšim, bolnim ostarelim osebam ali težkim invalidom. V drugih primerih pa razločevanje pripelje do ponovnega premisleka o ustanovi, ki je postala prevelika in preveč kompleksna. Pri tem se lahko najdejo oblike sodelovanja z drugimi inštituti, kakor predlaga sveti oče, ki opozarja pred logiko individualizma.

Premisliti o ekonomiji pomeni izraziti razločevanje, ki izhaja iz ovrednotenja ekonomskih možnosti. In sicer s pomočjo strokovnjakov, v spoštovanju zakonov in v službi celostne ekologije. To je razločevanje, ki gre proti toku, saj se denarja poslužuje, vendar pa mu ne služi. »Premisliti o ekonomiji zahteva specifične kompetence in sposobnosti, vendar pa je dinamika, ki zadeva življenje vseh in vsakogar. Ni naloga, ki bi jo lahko nekomu zaupali, ampak zahteva polno odgovornost vsake osebe.«

»Gospod naj nas osvobodi duha funkcionalizma in padanja v past lakomnosti,« še poudarja papež Frančišek v sporočilu. Da bi bili zares ubogi, ne zadostuje le izreči redovne zaobljube, potrebna je vzgoja za odgovorno omejevanje porabe. Začeti pa je treba pri majhnih vsakdanjih izbirah.