Kardinal Amato o teologiji Benedikta XVI. in Frančiška

VATIKAN (petek, 25. november 2016, RV) – Včeraj se je na papeški univerzi Santa Croce začel mednarodni simpozij z naslovom Eshatologija, analiza in obeti. Organizira ga vatikanska Fundacija Joseph Ratzinger – Benedikt XVI. Dogodek se bo sklenil jutri s slovesno podelitvijo Ratzingerjeve nagrade za dosežke na področju teologije. Iz rok papeža Frančiška jo bosta letos prejela Inos Biffi in Ioannis Kourempeles.

Simpozij se je začel s predavanjem o svetnikih in eshatologiji kardinala Angela Amata, prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov. Ta je za Radio Vatikan spregovoril o teološki misli zaslužnega papeža, ljubezni papeža Frančiška do teologije svetnikov in razpravi med teologi o nekaterih točkah Frančiškovega nauka.

»Kardinal Ratzinger, ki je bil veliki pastir, je mnogo premišljeval o temeljni stvarnosti vere; ne samo o eshatologiji, ampak tudi o kristološki stvarnosti, Trojici, zakramentih …,« je dejal kardinal Amato, ki je bil na Kongregaciji za nauk vere Ratzingerjev sodelavec. Kardinal Ratzinger je kot profesionalni teolog zelo poglobil te vidike in zelo cenil teologijo svetnikov. V svojih delih velikokrat navaja pomembne svetnike, ki so bili izjemni in odločilni za doktrino, tudi v smislu, kako so jo izrazili, prikazali in ubesedili v svojem času.

Ratzingerjevo nagrado, ki jo lahko imenujemo tudi 'Nobelova nagrada za teologijo', bo podelil papež Frančišek. V času, ko en del javnega mnenja hoče presekati teološko kontinuiteto med Benediktom in Frančiškom, lahko koga preseneti. Na novinarjevo pripombo kardinal Amato odgovarja, da med njima absolutno ni nobene diskontinuitete: »Papež Frančišek je papež visoke teološke in pastoralne kulture; v večji meri izpostavlja pastoralni vidik, vendar pa ima veliko teološko kulturo in predvsem veliko občudovanje do teologije svetnikov.« Papež Frančišek je zelo odprt pri vrednotenju teh zglednih kristjanov. Poskuša pokazati, kako lahko krščansko življenje vodi doktrina, dobro poučevanje nauka, predvsem pa ga lahko vodijo ti zgledi krščanskega življenja, kar so svetniki.

Kardinal Amato se dotakne še vprašanja o zelo različnih stališčih med samimi teologi, na primer v zvezi s Frančiškovim dokumentom Amoris laetitia. »Razprava je del človeka: vprašane in odgovor,« zatrdi. Pomembno je, da se razprava nadaljuje, vendar pa v medsebojnem spoštovanju, predvsem pa uporabljajoč zmožnosti določenih stališč in prednostne točke. Na ta način se razprava razvija in tako po kardinalovih besedah tudi mora biti. Doda, da sam v tej razpravi ne vidi »polarizacije mnenj«, a razprava se mu vsekakor zdi pomembna, da bi tako stališča lahko dopolnila in izboljšala.