Papež za festival o družbenem nauku Cerkve: Biti sredi ljudi

VATIKAN (četrtek, 24. november 2016, RV) – Sredi ljudi: to je tema VI. festivala o družbenem nauku Cerkve, ki se danes začenja v Veroni na severu Italije. Udeležence dogodka, ki se bo sklenil 27. novembra, je preko video sporočila pozdravil tudi papež Frančišek.

Ustvarjeni smo, da bi bili z drugimi
Takoj na začetku je zatrdil, da izbrana tema izraža veliko resnico: »Ustvarjeni smo, da bi bili z drugimi.« Naša človeškost se bogati, če smo z vsemi, in sicer v katerikoli situaciji se nahajajo. Osamitev je tisto, kar povzroča slabe stvari, sproža strah in nezaupanje, ter preprečuje, da bi se veselili bratstva. Moramo si dopovedati, da smo v večji nevarnosti, kadar se osamimo, kot pa kadar se odpremo za drugega. Možnost, da škodujemo sami sebi, ni v srečanju, temveč v zaprtosti in zavračanju. Enako velja tudi, kadar prevzamemo odgovornost za nekoga – za bolnika, ostarelega, imigranta, revnega, brezposelnega – takrat si manj zakompliciramo življenje, kot pa kadar smo osredotočeni le nase.

Mi smo tisti, ki potrebujemo druge
»Biti sredi ljudi ne pomeni le biti odprti in srečati se z drugimi, ampak tudi pustiti se srečati.« Sami smo tisti, ki potrebujemo, da bi nas pogledali, poklicali, se nas dotaknili, nas vprašali. Mi smo tisti, ki potrebujemo druge, da bi lahko bili deležni vsega tistega, kar nam le drugi lahko dajo. »Odnos zahteva to izmenjavo med osebami: izkušnja nam pove, da običajno od drugih več prejmemo, kakor pa jim damo.«

Brez govorov ali razlag se razume, kaj v življenju šteje in kaj ne
Papež Frančišek je nadaljeval, da je presunljivo, kako nekateri dostojanstveno živijo ekonomsko pomanjkanje, bolečino, težko delo ali preizkušnjo. Ob srečanjih s temi osebami se lahko z roko dotakneš njihove veličine. Je skorajda tako, kakor da bi prejel luč, zaradi katere postane jasno, da je mogoče gojiti upanje za prihodnost; da je mogoče verjeti, da je dobro močnejše od zla, in sicer, ker obstajajo oni. Ko smo sredi ljudi, imamo dostop do tistega, kar nas učijo dogodki. Sveti oče je navedel primer nedavne smrti 19-letnega dekleta. Bolečina je bila neizmerna in pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Vse pa je pretreslo, kako ni bilo zaznati nič obupa, temveč le vedrino. Po pogrebu so vsi z začudenjem ugotavljali, da jim je bilo breme odvzeto. Tudi mama pokojnega dekleta je rekla, da je prejela milost vedrine. »Vsakdanje življenje je stkano iz takih dejstev, ki zaznamujejo naše bivanje: ta nikoli ne izgubijo svoje učinkovitosti, tudi če ne pridejo med naslove v dnevnih časopisih. Zgodi se tako, da se brez govorov ali razlag razume, kaj v življenju šteje in kaj ne.«

Vsak od nas je del ljudstva
Biti sredi ljudi pomeni tudi čutiti, da je vsak od nas del ljudstva. Konkretno življenje je mogoče, ker ni »vsota številnih posameznikov«, ampak je »artikulacija mnogih oseb, ki prispevajo k osnovanju skupnega dobrega«: »Biti skupaj nam pomaga videti celoto. Kadar pa vidimo celoto, je naš pogled obogaten in postane očitno, da vloge, ki jih vsakdo opravlja znotraj družbenih dinamik, ne morejo nikoli biti osamljene ali absolutizirane.« Kadar je ljudstvo ločeno od tistega, ki vodi; kadar je tisti, ki zapoveduje, pomembnejši od ljudstva; kadar se odloča le na osnovi oblasti; kadar odločitve sprejemajo le nekateri ali pa so anonimne in jih narekujejo resnične ali namišljene okoliščine – takrat je družbena skladnost v nevarnosti in posledice za ljudi so težke: naraste revščina, mir je ogrožen, poveljuje denar. »Biti sredi ljudi torej ni dobro le za življenja posameznikov, ampak je dobro za vse.«

Biti sredi ljudi pomeni dotikati se bogastva in lepote raznolikosti
Biti sredi ljudi nadalje opozarja na pluralnost barv, kultur, ras in verstev. Pomeni dotikati se bogastva in lepote raznolikosti. Le-to bi lahko bilo uničeno samo z velikim nasiljem, zgolj nasilje lahko raznolikost, pluralnost misli in dejanj omeji na en sam način delovanja in mišljenja. Kadar smo z ljudmi, se dotikamo človeškosti: »Nikoli ne obstaja samo glava, ampak vedno tudi srce.«

Marija nam kaže najboljši način, kako biti sredi ljudi
Da bi rešili probleme ljudi, moramo začeti od spodaj, si umazati roke, imeti pogum in prisluhniti poslednjim. Odgovor na naravno vprašanje, kako, najdemo, če gledamo Marijo, ki je »služabnica, ponižna, usmiljena, na poti z nami, konkretna, ki ni nikoli v središču prizora, pa vendar je konstantna navzočnost«. »Če gledamo njo, najdemo najboljši način, kako biti sredi ljudi. Gledajoč njo lahko vse poti človeškega prehodimo brez strahu in predsodkov, z njo lahko postanemo sposobni, da ne izključimo nikogar. To je moja želja za vse vas,« je zaključil papež Frančišek.