Papež med homilijo: Cesarstvo nečimrnosti in ošabnosti bo padlo

VATIKAN (četrtek, 24. november 2016, RV) – Korupcija je oblika bogokletnosti. Ta trditev je bila med poudarki papeževe homilije med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Cerkev nas v zadnjem tednu liturgičnega leta vabi k premišljevanju o koncu sveta in o našem koncu. Današnji odlomek iz knjige Razodetja, ki ga je sveti oče vzel za izhodišče, govori o treh glasovih.

Prvi glas – krik zmage: Cesarstvo nečimrnosti in ošabnosti bo padlo
Prvi glas je angelov, ki zakliče, da je padel Babilon, véliko mesto, ki je v srca ljudi sejalo pokvarjenost in ki vse nas vodi po poti korupcije. Korupcija je način življenja v preklinjanju, je oblika bogokletstva, je pojasnil papež Frančišek. Babilonski jezik, jezik te posvetnosti, je namreč bogokletstvo, v njem ni Boga. Obstajajo le »bog denar, bog blaginje, bog izkoriščanja«. Ta posvetnost, ki zapeljuje velikaše zemlje, bo padla. Ta civilizacija bo padla. Angelov klic je »krik zmage«. Kajti padlo je mesto, ki je varalo s svojim zapeljevanjem: »Cesarstvo nečimrnosti in ošabnosti bo padlo, padlo bo kakor je padel Satan.«

Drugi glas – hvaljenje: Rešitev, slava in moč je v našem Bogu
Drugače kakor angelov, ki je »krik zmage« zaradi padca »te pokvarjene civilizacije«, je močen glas velike množice krik hvaljenja Boga: »Rešitev, slava in moč je v našem Bogu.« To je mogočen glas adoracije, adoracije Božjega ljudstva, ki je zveličano, in ljudstva, ki je na poti, ki je še vedno na zemlji: »Božje ljudstvo, grešno, toda ne pokvarjeno: grešnik, ki zna prositi odpuščanja, grešnik, ki išče zveličanje Jezusa Kristusa.«

To ljudstvo se razveseli, ko vidi konec, in veselje nad zmago postane adoracija. Vendar pa kristjanom ni lahko častiti. Kot je pripomnil sveti oče, smo v molitvi zelo dobri, ko za nekaj prosimo, medtem ko molitev hvaljenja za nas ni tako enostavna. Potrebno se je je naučiti. In učiti se je moramo začeti sedaj, da ne bo potem naglice, ko bomo prispeli do konca. Papež je pri tem izpostavil še lepoto molitve adoracije pred tabernakljem, katere besede so samo: »Ti si Bog. Jaz sem ubog otrok, ki ga Ti ljubiš.«

Tretji glas – Gospodov šepet in povabilo na gostijo
Tretji glas pa je šepet. Angel naroči, naj se zapiše: »Blagor njim, ki so povabljeni na Jagnjetovo poročno gostijo!« Gospodovo povabilo ni krik, temveč je »blag glas«, kot takrat, ko govori Eliju. Lepo je, kadar Gospod s tem blagim glasom govori srcu, je poudaril papež. Božji glas je takrat kakor »nit zveneče tišine«.

Gospodovo povabilo na Jagnjetovo poročno gostijo bo konec, bo naše zveličanje. V Jezusovi priliki so tisti, ki so prišli na gostijo, tisti, ki so bili na križiščih poti. To so dobri in slabi, slepi, gluhi, šepavi – vsi mi, grešniki, ki pa imamo dovolj ponižnosti, da rečemo: »Sem grešnik in Bog me bo rešil.« Če imamo v srcu to, nas bo On povabil, slišali bomo ta glas šepeta, ki nas bo povabil na gostijo. S tem glasom se zaključi tudi evangeljski odlomek: »Ko se bo to začelo dogajati – torej razdejanje ošabnosti in nečimrnosti – se vzravnajte in dvignite svoje glave, kajti vaša odkupitev se približuje.« To pomeni, da si povabljen na Jagnjetovo poročno gostijo. Naj nam Gospod da to milost, da bi čakali na ta glas, da bi se pripravili, da bomo slišali ta glas: »Pridi, pridi, pridi, zvesti služabnik – grešnik, vendar zvest – pridi, pridi na gostijo tvojega Gospoda.«