Brezjanski pogovori 2016: stolni kanonik dr. Alojzij Merhar - Silvin Sardenko

BREZJE (sobota, 19. november 2016, RV) – V dvorani ob baziliki Marije Pomagaj na Brezjah so danes potekali tradicionalni Brezjanski pogovori, tokrat s predstavitvijo stolnega kanonika dr. Alojzija Merharja - Silvina Sardenka.

Brezjanske pogovore pripravlja Mednarodna Marijanska papeška akademija, skupaj s Frančiškanskim Marijanskim centrom Slovenije. Pogovori vsako leto predstavljajo zanimive tematike, tako tudi tokrat. Pod naslovom “Vse nevidno se za vidnim skriva in vse življenje se v skrivnost preliva!” so predstavili življenje in delo stolnega kanonika dr. Alojzija Merharja – Marijanskega pesnika Silvina Sardenka (1876-1942), ob 140-letnici rojstva ter 100-letnici njegove pesniške zbirke Nebo žari.

Pogovore so pričeli s petimi litanijami Matere Božje pred milostno podobo Marije Pomagaj ter nadaljevali v dvorani ob baziliki Marije Pomagaj. Predavatelje in poslušalce je v uvodu pozdravil rektor brezjanske bazilike, dr. p. Robert Bahčič, v teku dopoldneva pa se je udeležencem Brezjanskih pogovorov pridružil tudi apostolski nuncij v Sloveniji, njegova ekselenca msgr. dr. Juliusz Janusz.

Alojzij Merhar je bil duhovnik, pesnik, pisatelj, dramatik in urednik, † 15. junij 1876, Ljubljana, † 21. februar 1942, Ljubljana. Ustvarjal je pod psevdonimom Silvin Sardenko.Rodil se je 15. junij 1876 v Stožicah. Po končani osnovni šoli v Marijanišču je končal ljubljansko gimnazijo leta 1898, ob pomoči nekaterih duhovnikov s Posavja. Da je bila borba za vsakdanji kruh v tistih časih zelo težka, dokazujejo tudi pesnikove številne izpovedi. Že v gimnazijskih letih je začel Merhar literarno delovati, čeprav je stopil v javnost kasneje kot Kette in Murn, in sicer šele leta 1899, ko je bil že bogoslovec. Na Kettejevo prigovarjanje je Sardenko leta 1894 vstopil v dijaško literarno Zadrugo.

Leta 1898 je mladi Sardenko zbral svoje pesmi v rokopisni zbirki “Na meji mladih let”, katero je poleg drugih njegovih prijateljev in znancev prebral tudi Ivan Cankar. A zbirka ni nikoli izšla. Prve Sardenkove pesmi so bile objavljene v Domu in svetu ter v Angelčku. Sardenko nikoli ni bil pesnik močnih strasti, silnih čustev ter notranjih pretresov, ampak je pesnik mirnega, idiličnega razpoloženja in religiozno ubranega čustvovanja.

Po novi maši leta 1902 je bil kaplan v Šmartnem pri Litiji in v Planini pri Rakeku, nakar je šel študirati čerkveno pravo v Rim, kjer je doktoriral leta 1906. Kaplanoval je nato še v Dobu pri Domžalah ter v Sostrem. Od leta 1908 do leta 1924 je bil profesor verouka na ljubljanski gimnaziji in na učiteljišču, med tem časom je bil deloma tudi stolni vikar v Ljubljani. Leta 1924 je bil imenovan za stolnega kanonika. Na tem mestu je bil malo pred smrtjo upokojen. Bil je urednik Doma in sveta, urednik Bogoljuba in vnet zbiratelj Slomškove zapuščine.Vse življenje je pesnik Sardenko opeval Božjo Mater, bodisi Marijo Žalosti, bodisi Mater svetega veselja in tudi zadnji spevi jasno dokazujejo njegovo brezmejno vdanost Mariji. Bil je izrazit marijanski pesnik.

Delo in življenje Silvina Sardenka so na današnjih Brezjanskih pogovorih predstavili:
Uvod in pozdrav p. Roberta Bahčiča OFM

Pavel Ravnohrib: Silvinu Sardneku na pot

Prof. dr. Martina Orožen: Pogled Silvina Sardenka na sveta brata Cirila in Metoda v Panoniji

Pozdrav apostolskega nuncija, njegovo petje, pesem

Dr. Štefan Alojzij Ferenčak SDB: Sardenkove uglasbene pesnitve

Prof. dr. Marko Jesenšek: Sardenkovi zgodovinski zapiski in črtice o Rogaški Slatini

Zaključek

Pogovore je povezoval Tone Gorjup, za glasbeno obogatitev pa sta poskrbela Ana in Borut Zupan