Sveti oče med homilijo: Me je Gospod danes obiskal?

VATIKAN (četrtek, 17. november 2016, RV) – Nora ljubezen Boga do njegovega ljudstva in Izraelova nezvestoba: to sta dva pola, ki sta bila v središču homilije papeža Frančiška med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Izhodišče njegovega današnjega premišljevanja je bila drama, ko se je Jezus zjokal nad Jeruzalemom, mestom, ki ni prepoznalo časa, ko ga je obiskal Bog. Tveganje, da pademo v ta greh, obstaja za vsakogar med nami.

Znam prepoznati čas, v katerem sem bil obiskan?
Sveti oče je razložil, da Jezus joče, ker se spominja zgodovine svojega ljudstva. Na eni strani je neizmerna ljubezen, na drugi pa sebičen, pobit, prešušten in malikovalski odgovor ljudstva. Nora ljubezen Boga do njegovega ljudstva, je dejal papež, bi se lahko zdela kakor nesmisel. Vendar pa ni nesmisel. Jezus se namreč spominja besed prerokov, na primer Ozeja in Jeremija, ki izražajo Božjo ljubezen do Izraela. Pri tem objokuje, da mesto ni »spoznalo časa svojega obiskanja«: »To je tisto, kar povzroči bolečino v srcu Jezusa Kristusa, ta zgodovina nezvestobe, ta zgodovina ne-prepoznavanja Božjega ljubkovanja, Božje ljubezni, zaljubljenega Boga, ki te išče in ki želi, da bi bil tudi ti srečen.«

Jezus je v tistem trenutku videl, kaj ga čaka kot Sina. In je jokal … Ker ljudstvo ni prepoznalo časa, ko je bilo obiskano. Ta drama pa se ni zgodila samo v zgodovini in se nato zaključila z Jezusom. Je drama vseh dni. In je tudi moja drama. Vsakdo med nami se lahko vpraša: »Znam prepoznati čas, v katerem sem bil obiskan? Me Bog obiskuje?«

Gospod nas obišče vsak dan
Papež Frančišek je spomnil, da nas je bogoslužje pred dvema dnevoma povabilo k premišljevanju o treh okoliščinah Božjega obiska: da bi nas popravil, da bi začel pogovor z nami ter, da bi bil povabljen k nam domov. Kadar želi Bog popraviti, povabi, da bi spremenili življenje. Kadar se želi pogovoriti z nami, pravi: »Trkam na vrata in kličem. Odpri mi!« Zaheju pa reče, naj spleza dol, da bi ga ta zatem povabil k sebi domov.

Izhajajoč iz tega je papež spodbudil, da bi se vprašali, kako je z našim srcem, da bi si izprašali vest, da bi se vprašali, če znam poslušati Jezusove besede, kadar trka na moja vrata in reče: »Popravi se!« Vsi smo namreč v isti nevarnosti: »Vsakdo med nami lahko pade v ta greh izraelskega ljudstva, v greh Jeruzalema: ne prepoznati časa, v katerem smo bili obiskani.« Gospod nas obišče vsak dan, vsak dan trka na naša vrata. Toda naučiti se moramo to prepoznati, da ne bi končali v boleči situaciji, kot je: »Bolj ko sem jih ljubil, bolj ko sem jih klical, bolj so se oddaljevali od mene …« Vsak dan si moramo izprašati vest glede tega: »Me je Gospod danes obiskal? Sem začutil kakšno povabilo, navdih, da bi od bliže hodil za njim, da bi storil neko dobro delo, da bi nekoliko več molil?« Gospod nas vsak dan povabi k mnogim stvarem, da bi se srečal z nami.

Jezus je jokal zaradi vseh nas
Glavno je torej, da znamo prepoznati, kdaj nas Jezus obišče in se odpreti za ljubezen: »Jezus ni jokal le zaradi Jeruzalema, ampak zaradi vseh nas. Svoje življenje da, da bi prepoznali njegov obisk.« Sv. Avguštin je izrekel zelo močne besede: »Bojim se Boga, Jezusa, ki gre mimo!« Toda zakaj se boji? Strah ga je, da ga ne bi prepoznal! »Če nisi pozoren na svoje srce, ne boš nikoli vedel, če te Jezus obiskuje ali ne.« Papež je sklenil s prošnjo: »Naj nam Gospod vsem da milost prepoznati čas, v katerem smo bili obiskani, smo obiskani in bomo obiskani, da bi Jezusu odprli vrata in tako omogočili, da bi se naše srce razširilo v ljubezni in bi v ljubezni služilo Gospodu Jezusu.«