Pri papežu patriarh vzhodne asirske Cerkve: Naša bližina naj je kvas enosti

VATIKAN (četrtek, 17. november 2016, RV) – Sveti oče se je danes dopoldne srečal s katolikosom patriarhom vzhodne asirske Cerkve Mar Gewargisom III. Zasebnemu srečanju med patriarhom in  papežem je sledil trenutek skupne molitve v vatikanski kapeli Odrešenikove Matere. Pridružili so se jima tudi ostali člani delegacije, ki patriarha spremljajo v Vatikanu. Pred tem pa sta tako patriarh Mar Gewargis III. kot papež Frančišek zbrane nagovorila.

Bližnji vzhod, Irak, Sirija
Današnje srečanje in skupna molitev h Gospodu je prošnja za dar miru, je na začetku govora povedal papež in izpostavil dogodke, ki se še kar nadaljujejo na Bližnjem vzhodu, predvsem v Iraku in Siriji. »Tam se nad sto tisočimi nedolžnimi otroki, ženskami in moškimi izvaja strašno nasilje krvavih konfliktov, ki ga ne more upravičiti ali dopustiti noben razlog. Tam so naši bratje in sestre kristjani ter tudi različne verske in etnične manjšine žal navajeni na vsakodnevno trpljenje velikih preizkušenj.«

Naši bratje in sestre – vzori hoje za Gospodom
Vsak dan vidimo kristjane, ki sredi velike bolečine hodijo po poti križa in s krotkostjo sledijo Jezusovim stopinjam, se pridružujejo njemu, ki nas je spravil s svojim križem. »Ti bratje in sestre so vzori, ki nas pozivajo, naj v vseh okoliščinah ostanemo z Gospodom, naj objamemo njegov križ in zaupamo v njegovo ljubezen,« je izpostavil sveti oče in nadaljeval, da nam kažejo, kako je v središču naše vere vedno Jezus, ki nas vabi, naj se nikoli ne utrudimo živeti njegovega sporočila ljubezni, sprave in odpuščanja. To se učimo od mučencev in tistih, ki še danes, tudi za ceno življenja, ostajajo zvesti Gospodu in z njim premagujejo zlo. »Hvaležni smo tem našim bratom, ki nas spodbujajo slediti Jezusovi poti, da bi tako premagali sovraštvo. Kakor je Kristusova kri, prelita iz ljubezni, spravila in združila ter Cerkvi dala rast, tako je kri mučencev seme enosti kristjanov.«

Na poti proti polnemu občestvu
Papež Frančišek je v nadaljevanju govora izpostavil trdne bratske vezi med katoliško in vzhodno asirsko Cerkvijo. Spomnil je na Skupno kristološko izjavo, ki nam omogoča izpovedovati isto vero v skrivnost učlovečenja. Ta zgodovinski dogodek, torej podpis skupne izjave, je po papeževih besedah »odprl pot za naše romanje proti polnemu občestvu«. Frančišek je zagotovil prizadevanje katoliške Cerkve, da bi dialog, ki je že sicer zelo rodoviten, lahko še bolj napredoval. V prihodnosti bi lahko prispeval k vzpostavitvi polne ubranosti, v korist naših skupnosti, ki že živita v tesnem kontaktu. Izrazil je željo, da bi komisija za teološki dialog med katoliško Cerkvijo in vzhodno asirsko Cerkvijo lahko pomagala napredovati proti tistemu dnevu, ko bi lahko skupaj obhajali Gospodovo žrtev ob istem oltarju kot znamenje v polnosti vzpostavljenega cerkvenega občestva.

Naša bližina naj je kvas enosti
Do takrat pa imamo priložnost, da rastemo v medsebojnem poznavanju in skupnem pričevanju o evangeliju. »Naša bližina naj je kvas enosti. Poklicani smo skupaj delovati v ljubezni, kjerkoli je mogoče, da bo tako ljubezen kazala pot občestva,« je zatrdil papež. Povezuje nas namreč krst, ki je »temelj resničnega občestva med nami«. Pripadamo enemu Kristusovemu telesu, v njem smo bratje. »S to gotovostjo napredujemo, skupaj hodimo v zaupanju, v molitvi in predvsem ob Gospodovem oltarju hranimo ljubezen, ki združuje na popoln način.« Po papeževih besedah je namreč ravno ljubezen tista, ki ravna zlome in ozdravlja raztrganine: »Ne utrudimo se prositi Gospoda, božanskega zdravnika, naj ozdravi rane preteklosti z dobrodejnim mazilom svojega usmiljenja.«

Skupaj po poti občestva in pričevanja
Ob koncu govora je sveti oče še spodbudil, naj obnovimo spomin na skupno evangelizacijsko delovanje, ki ima svoje korenine v občestvu prve Cerkve. Od tam se je začel širiti evangelij, ki je prispel tudi v Rim in vse do Mezopotamije, zibelke starodavne civilizacije, ter dal razcvet krščanskim skupnostim. »Veliki evangelizatorji takratnega časa, svetniki in mučenci današnjega časa, vsi prebivalci nebeškega Jeruzalema nas sedaj spodbujajo in spremljajo, da bi skupaj odprli rodovitne poti občestva in pričevanja,« je še zatrdil papež.