Škofje ZDA začeli jesensko plenarno zasedanje

ZDA (torek, 15. november 2016, RV) – V Baltimorju se je včeraj začelo jesensko plenarno zasedanje Škofovske konference ZDA. Uvodni nagovor je pripadal nadškofu Josephu Kurtzu, ki po treh letih zapušča predsedniško mesto konference. Izpostavil je nekaj smernic, ki jim pri svojem delu morajo slediti škofje. »Majne in zaupne geste so za škofe velika lekcija, ki se jo morajo naučiti pri opravljanju svoje službe,« je dejal. Izpostavil je, da so škofje poklicani vedno iskati skupno dobro, prizadevati si za okolje, kjer se bo lahko živelo z dostojanstvom. Škofje ZDA si že devetindevetdeset let prizadevajo za pomembne zadeve na narodni ravni in iščejo skupno dobro, predvsem za tiste, ki nimajo nobenega glasu.

Nadškof Kurtz je poudaril skrb za mlade, še posebej za mlade imigrante, ki prihajajo v državo brez spremstva: »Srečati se s temi najmanjšimi, pogledati na kompleksnost njihove situacije in tudi na begunce. Naš narod hodi po tankem letu, ko se o teh posameznikih govori na abstraktni ravni.« Škofje in vsi, ki služijo Gospodu, morajo odpreti svoje srce za veselje, ki jim ga lahko dajo drugi. »Veselje in ljubezen nista samo zato, da se dajeta, ampak tudi sprejemata,« je dodal.

Naslednja lekcija, ki jo ameriški škofje ne smejo pozabiti, je tudi to: ne dopustiti vladi, da določa pomen integritete vere. »Naša naloga je varovati tiste, ki želijo samo živeti svojo vero in služiti Bogu in drug drugemu v celovitosti svoje vere,« je poudaril nadškof Kurtz. Izpostavil je tudi, da bo kvaliteta njihovega služenja svobodna od bremen in polna navdušenja v takšni meri, v kakšni meri bodo živeli kot skupnost, kot občestvo. Srečanje škofov ni samo navaden sestanek: »Smo družina, občestvo pastirjev.« Kakor se v družini skrbi drug za drugega, tako mora biti tudi med škofi. Sicer bo njihovo pastoralno srce postalo plitko in prikrajšano za življenje z drugimi. Sredi natrpanih programov, ki so del vsakdanje rutine, naj se škofje zahvalijo Bogu za vse tiste trenutke, ko pomagajo drug drugemu.

Ob koncu nagovora je nadškof Kurtz izpostavil še nekaj izzivov na svetovni ravni, predvsem preganjanje mnogih vernikov zaradi njihove verske pripadnosti. Cerkve v ZDA je še naprej poklicana »neutrudno  pospeševati človeško dostojanstvo«. Sklenil je s povabilom, da je treba iti onkraj pomanjkanja olike in srditosti, ki sta zaznamovali predsedniške volitve v ZDA ter sodelovati z novo izvoljenimi, vključno z novo Trumpovo administracijo, in sicer za skupno dobro vsega naroda.