Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 33. nedeljo med letom

Mal 3,19-20
Kajti glej, pride dan, razžarjen kakor peč, in vsi predrzneži in vsi malopridneži, bodo strnišče. Dan, ki pride, jih bo sežgal, govori Gospod nad vojskami, da ne pusti od njih ne korenine ne vejice! Vam pa, ki se bojite mojega imena, vzide sonce pravičnosti z rešenjem v svojih žarkih. Tedaj boste šli ven, poskakujoč kakor telički iz staje.

2 Tes 3,7-12
Sami namreč veste, kako nas morate posnemati: kajti med vami nismo živeli neurejeno, tudi nismo zastonj jedli kruha pri nikomer, ampak smo trdo delali noč in dan, da ne bi bili v breme komu izmed vas. Tega vam ne pravim, ker ne bi imeli pravice do tega, ampak zato, da se vam sami postavimo za zgled, ki naj bi ga posnemali. Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: Kdor noče delati, naj tudi ne jé. Slišimo namreč, da nekateri med vami živijo neredno, da nič ne delajo, ampak begajo sem ter tja. Takšne opozarjamo in opominjamo v Gospodu Jezusu Kristusu, naj v tišini delajo in jedo svoj kruh.

Lk 21,5-19
Ko so se nekateri pogovarjali o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in zaobljubljenimi darovi, je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.« Vprašali so ga in rekli: »Učitelj, kdaj pa bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo to začelo goditi?« On pa je rekel: »Glejte, da se ne pustite zapeljati! Veliko jih bo namreč prišlo v mojem imenu in bodo govorili: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi! Ko boste slišali o vojnah in nemirih, se ne ustrašite, kajti to se mora prej zgoditi, vendar še ne bo takoj konec.« Tedaj jim je govoril: »Vstal bo narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. Veliki potresi bodo in na mnogih krajih kužne bolezni in lakota; grozote bodo in velika znamenja z neba.

Toda preden se bo vse to zgodilo, bodo stegnili roke po vas, preganjali vas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imena vlačili pred kralje in oblastnike. Vam pa bo to dalo priložnost za pričevanje. Vtisnite si v srca to, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom namreč dal zgovornost in modrost, ki ji vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ji ugovarjati. Izdajali vas bodo celo starši in bratje, sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo poslali v smrt. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, toda niti las z glave se vam ne bo izgubil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.«

Razlaga cerkvenih očetov
2 Tes 3,7-12
Sv. Janez Krizostom ter sv. Avguštin pravita: »Pavel z vso močjo ter s strogimi zapovedujočimi besedami poudari pomembnost dela, predvsem ročnega dela zraven molitve in posta. Pobožne vaje ne smejo nikoli zamenjati napora dela« Sv. Ciril Aleksandrijski dodaja: »Molitev brez dela je, skrivati se za pobožnost.« Sv. Avguštin in sv. Cezarij iz Arlesa pojasnjujeta: »Nobene nezdružljivosti ni med zaupanjem v Božjo previdnost in marljivim težkim delom za vzdrževanje, da ne bi bili v breme drugim.« Sv. Janez Kasijan pravi: »Bratje v skupnosti, ki trdo delajo, morajo bedeti nad tistimi brati in sestrami, ki živijo neurejeno.« Sv. Janez Krizostom nadaljuje: »Pavel pokaže nase kot na vzor; pričakovati je, da so tesaloničani posnemali njegov stil življenja.«

Lk 21,5-19
Sv. Avguštin pravi: »Jezusove besede v tem zadnjem njegovem govoru, ko je poučeval v templju, se nanašajo tako uničenje jeruzalemskega templja kot vsega sveta.« Sv. Ambrož to bolj podrobno pojasni: »Jezusove besede o templju ter o Jeruzalemu so odgovor na vprašanje, kakšno bo znamenje, ki bo napovedalo uničenje templja. Pojavili se bodo lažni preroki ter pomanjkanje.« Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Velika bo razlika med lažnimi kristusi in resničnim Kristusom. Njegova zakritost učlovečenega Božjega Sina, ki je dal svoje življenje na križu, bo v polnosti razodeta, ko se bo vrnil kot poveličan Gospod.« Sv. Avguštin nadaljuje: »Nevarnost, pred katero svari Jezus, je povezana z lažnimi nauki lažnih kristusov. Judje so bili v vojni z Rimljani od 66 do 73 ter med uporom Bar Kochbe med 132 in 135. Nekateri so si tudi izropanje Rima v petem stoletju razlagali kot znamenje Gospodovega prihoda.« Sv. Maksim Torinski trdi, da »je vsaka naslednja vojna znamenje, da je Božje kraljestvo vedno bliže.« Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Jezus v svoj govor doda temo o preganjanju z namenom, da bi opozoril svoje učence na dejstvo, da bodo preden, bo tempelj uničen, izdani, tako kot bo sedaj on izdan. Biti morajo pripravljeni, če hočejo vztrajati do konca.« Sv. Avguštin doda: »To je razlog, zakaj jih Jezus hrabri: »Toda niti las z glave se vam ne bo izgubil«, četudi jim je pravkar govoril o možni smrti. Njihovo upanje se namreč nanaša na celovitost telesa ob vstajenju vsega mesa. Tudi in predvsem med preganjanjem krščanska vera oznanja vstajenje telesa.«

Misli Benedikta XVI.
V današnjem evangeljskem odlomku sv. Luka prinaša v razmislek svetopisemski pogled na zgodovino in s tem Jezusove besede, ki pozivajo učence, naj jih ne bo strah, temveč naj se z zaupanjem soočijo s težavami, nerazumevanji in celo preganjanji ter ohranijo vero Vanj: »Ko boste slišali o vojnah in vstajah, se ne ustrašite, kajti to se mora prej zgoditi, vendar še ne bo takoj konec« (Lk 21,9). Cerkev od vsega začetka, hvaležna za ta opomin, živi v molitvenem pričakovanju ponovne vrnitve svojega Gospoda, prepoznava znamenja časov in opozarja svoje vernike pred ponavljajočimi se mesijanizmi, ki vsake toliko časa naznanjajo skorajšnji konec sveta. V resnici pa mora iti zgodovina svojo pot. Na njej so tudi človeške drame ter naravne nesreče. V njej pa se odvija tudi zveličavni načrt, ki ga je Jezus že dopolnil s svojim učlovečenjem, smrtjo in vstajenjem. Cerkev nadaljuje oznanjevanje in udejanjanje te skrivnosti s pridiganjem, z obhajanjem zakramentov ter pričevanjem krščanske ljubezni.