S papežem Frančiškom skozi minuli teden (31. oktober - 5. november 2016)

Apostolsko potovanje v Švedsko
V začetku minulega tedna se je papež Frančišek vrnil s svojega 17. mednarodnega apostolskega potovanja, med katerim je obiskal Švedsko. Povod dvodnevnega obiska, potekalo je v ponedeljek in torek, je bil ekumenske narave: udeležil se je namreč spominske slovesnosti ob 500. obletnici reformacije.

Ekumenska molitev
Katoliško luteranska ekumenska molitev ob 500. obletnici reformacije je potekala v luteranski katedrali v Lundu. Papež je med homilijo izhajal iz Jezusovih besed: »Ostanite v meni in jaz v vas« (Jn 15,4). Pozval je, da moramo z ljubeznijo in iskrenostjo gledati na svojo preteklost, priznati napake in prositi odpuščanje. »Z isto iskrenostjo in ljubeznijo je treba priznati, da se je naša ločitev oddaljevala od izvorne intuicije Božjega ljudstva, ki po naravi hrepeni po združitvi, in je bila zgodovinsko ovekovečena bolj s strani ljudi na oblasti kot pa zaradi volje zvestega ljudstva, ki vedno in vsepovsod potrebuje varno in nežno vodenje Dobrega pastirja.« Pa vendar je na obeh straneh obstajala iskrena volja, da bi se izpovedovalo in branilo pravo vero. Prav tako pa se zavedamo, da smo zaprti sami vase zaradi strahu ali predsodka do vere, ki jo drugi izpovedujejo z drugačnimi poudarki in jeziki. Bog je gospodar vinograda, goji in brani ga z neizmerno ljubeznijo, je pripomnil Frančišek in pozval: »Pustimo, da nas gane Božji pogled. Edina stvar, ki jo želi, je, da ostanemo združeni z njegovim Sinom Jezusom kakor žive mladike. Ne domišljamo si, da bi s tem novim pogledom na preteklost naredili nek neuresničljiv popravek tistega, kar se je zgodilo, ampak to zgodovino pripovedujemo na drugačen način.«

Skupna izjava
Po ekumenski molitvi je potekalo tudi ekumensko srečanje, še pred tem pa sta papež Frančišek in Munib Younan, predsednik svetovne luteranske zveze (LWF), podpisala skupno katoliško-luteransko izjavo. V njej sta med drugim zapisala: »Ko sva iz srca hvaležna za duhovne in teološke darove, ki smo jih od reformacije prejeli, pred Kristusom izpovedujeva in obžalujeva dejstvo, da so katoličani in luterani ranili vidno enost Cerkve. Teološke razlike so spremljali predsodki in spori in vera je postala orodje za politične cilje. Naša skupna vera v Jezusa Kristusa in naš krst od nas zahtevata vsakodnevno spreobrnjenje, s pomočjo katerega bomo lahko zavrnili zgodovinska nesoglasja in spore, ki ovirajo službo sprave. Preteklosti ne moremo več spremeniti, lahko pa spremenimo spomin in način spominjanja. Molimo za ozdravitev naših ran in pogledov, ki ovirajo naš pogled drug na drugega. Odločno zavračava vsakršno sovraštvo in nasilje, tako preteklo kot sedanje, še posebej tisto povzročeno v imenu religije. Prisluhnimo danes Božji zapovedi, da zavržemo vsak spor. Priznavava, da smo bili osvobojeni po milosti, da bi hodili proti občestvu, h kateremu nas Bog nenehno kliče.«

Maša v Malmöju: svetniki in blagri
Sveti oče se je srečal tudi s katoliško skupnostjo na Švedskem, za katero je v torek, 1. Novembra, daroval mašo v mestu Malmö. Ker je ta dan Cerkev obhajala praznik vseh svetih, je v homiliji govoril o svetosti ter z njo povezanih blagrih, predvsem o blagru krotkosti. »Krotkost je način obstajanja in življenja, ki nas približuje Jezusu in nas povezuje med seboj; pomaga, da pustimo ob strani vse, kar nas ločuje in nas zoperstavlja, in da iščemo vedno nove načine za napredovanje po poti enosti, kakor so to počeli sinovi in hčere te dežele,« je dejal papež Frančišek. »Svetniki dosežejo spremembe zahvaljujoč krotkosti srca. Z njo dojamemo veličino Boga in ga častimo z iskrenostjo. Poleg tega je to drža tistega, ki nima ničesar izgubiti, kajti njegovo edino bogastvo je Bog.«

Med nagovorom pred opoldansko molitvijo Angelovo češčenje pa je papež katoličane na Švedskem pozval, naj so sol in luč v okoliščinah, v katerih živijo, s svojim načinom obstajanja in delovanja, ki je v skladu z Jezusovim stilom, ter z velikim spoštovanjem in solidarnostjo do bratov in sester drugih krčanskih cerkva in skupnosti ter vseh oseb dobre volje.

Ostali dogodki v minulem tednu
V sredo, ko se je Cerkev spominjala vseh vernih rajnih, je papež daroval mašo na rimskem pokopališču Prima Porta. V petek pa je v vatikanski baziliki mašo daroval še za kardinale in škofe, ki so umrli v zadnjem letu. Med homilijo je med drugim dejal: »V luči Kristusove velikonočne skrivnosti je njihova smrt v resnici vstop v polnost življenja. V tej luči vere se počutimo še bližji našim rajnim bratom: smrt nas je na videz ločila, a moč Kristusa in njegovega Duha nas združuje na še globlji način.«

Na srečanje s papežem so minuli teden prišli udeleženci svetovnega srečanja ljudskih gibanj, člani družine Habsburžanov, posebna, t.i. medverska avdienca pa je bila namenjena predstavnikom različnih verskih skupnosti. Frančišek je pozval, naj so »verstva telesa življenja, ki prinašajo usmiljeno nežnost Boga ranjenemu in potrebnemu človeštvu; naj so vrata upanja, ki pomagajo prestopiti postavljene zidove ponosa in strahu«. »V vznemirjenem svetu, ki ima malo spomina, ki hiti in za sabo pušča mnoge, ne da bi se zavedal, da ostaja brez diha in brez cilja, potrebujemo kakor kisik to zastonjsko ljubezen, ki prenavlja življenje. Človeka žeja po usmiljenju in tehnologija ga ne more odžejati. Išče naklonjenost, ki gre onkraj trenutnih tolažb, varno pristanišče, kjer lahko pristane nemiren pomorščak, neskončen objem, ki odpušča in spravlja.«