Papež Frančišek se je srečal s člani ljudskih gibanj

VATIKAN (sobota, 5. november 2016, RV) – Papež Frančišek se je danes popoldne srečal z udeleženci tretjega svetovnega srečanja ljudskih gibanj, ki je od srede do danes potekalo v Rimu. Okoli pet tisoč predstavnikov je prišlo z urbanih, ruralnih in industrijskih periferij iz več kot šestdesetih držav, da bi nadaljevali z razmišljanjem o tem, kako širiti pravičnost in pravice do zemlje, doma in dela za vse.

Ekonomija mora služiti narodom
Sveti oče je v govoru spomnil na zadnje srečanje ljudskih gibanj v Boliviji, ko so določili cilje, za katere si je treba prizadevati pred današnjo globalizacijo brezbrižnosti: ekonomija mora biti v službi narodov, graditi se morata mir in pravičnost, braniti je treba mater Zemljo. »Ideološki in globalizirani kolonializem hoče vsiliti nadkulturne recepte, ki ne spoštujejo identitete narodov. Vaša pa je neka druga pot, ki je obenem lokalna in univerzalna,« je zatrdil papež. Spomnil je na projekte in konkretna prizadevanja ljudskih gibanj, na mnoge njihove predloge, ustvarjalnost, dialog, upanje, s katerimi se zoperstavljajo mnogim nevarnostim. Obstajajo namreč močne sile, ki lahko nevtralizirajo ta proces zorenja neke spremembe, ki bi lahko izpodrinila primat denarja in v središče ponovno postavila človeka.

Zoperstaviti se denarju idolu
Opozoril je na pobožanstvenje denarja, ki vlada z bičem strahu, neenakosti, ekonomskega, socialnega, kulturnega in vojaškega  nasilja, ki povzroča vedno več nasilja in za katerega se zdi, da se ne bo nikoli nehalo. »Koliko bolečine! Koliko strahu!« je zatrdil papež Frančišek in spomnil, da obstaja »osnovni terorizem«, ki izhaja iz globalne kontrole denarja po vsem svetu in ogroža vse človeštvo. Pri tem terorizmu se napajajo ostali terorizmi, kot so narkoterorizem, državni terorizem, etični ali verski terorizem. »Noben narod, nobena religija ni teroristična,« je poudaril. Res je, da vsepovsod obstajajo male fundamentalistične skupine. A terorizem se začne takrat, kadar se odstrani čudo stvarstva, moškega in ženske, in se na njuno mesto postavi denar. Takšen sistem je terorističen. Ves družbeni nauk Cerkve in nauk vseh papežev se vedno »zoperstavljata denarju idolu, ki kraljuje, namesto da bi služil, tiranizira in terorizira človeštvo«.

Strah, terorizem, zidovi … Usmiljenje
Nobena tiranija pa ne more obstajati, ne da bi se okoriščala z našimi strahovi, je nadaljeval papež. Od tu izhaja, da je vsaka tiranija tudi teroristična. In kadar ta teror, ki se ga je posejalo na periferijah z ubijanjem, plenjenjem, zatiranjem in krivico, eksplodira v središčih z različnimi oblikami nasilja, celo s sovražnimi in nizkotnimi atentati, so državljani, ki še vedno ohranjajo nekatere pravice, skušani z lažno varnostjo fizičnih ali socialnih zidov. To so »zidovi, ki zapirajo nekatere in izženejo druge. Zazidani, terorizirani državljani na eni strani ter izključeni, izgnani in še bolj terorizirani na drugi.«

Strah se začne razpihovati in se z njim manipulira. Kajti strah, ki je dober posel za trgovce z orožjem in smrtjo, nas oslabi, destabilizira, uniči naše psihološke in duhovne obrambe, anestezira nas pred trpljenjem drugih in nas na koncu naredi krute. Sveti oče je na tem mestu govor navezal na usmiljenje, kajti »usmiljenje je najboljši protistrup za strah«. Mnogo boljši je od antidepresivov in uspaval. Veliko bolj učinkovit je od zidov, železnih ograd, alarmov in orožij. »In je gratis: je dar Boga,« je dejal Frančišek in pozval h gradnji mostov med narodi, ki bodo pomagali podreti zidove izključevanja in izkoriščanja. »Vsi zidovi se podrejo, ne pustimo se preslepiti,« je pripomnil.

Izpostavil je, da je treba zastaviti načrt, ki upošteva celostni človeški razvoj. Pomagati moramo pri ozdravitvi sveta od moralnega usihanja. Ta izčrpan sistem je zmožen narediti določene kozmetične 'proteze', ki pa ne predstavljajo pravega razvoja: ekonomska rast, tehnološki napredki, večja 'učinkovitost' pri proizvajanju stvari, ki se kupijo, se uporabijo in se odvržejo, pri tem pa nas vse pripenjajo na vrtoglavo dinamiko odmetavanja … Obenem pa se ne dopušča razvoja človeka v njegovi celovitosti, razvoja, ki ni omejen na potrošnjo, ki ni omejen na blaginjo nekaterih, ki vključuje vse narode in osebe v polnosti njihovega dostojanstva, pri čemer bratsko uživajo čudovitost stvarstva.

Veliko je pokopališč …
V nadaljevanju govora je v ospredje postavil problematiko migrantov, beguncev in prebežnikov. Spomnil je na svoj obisk Lampeduse in Lesbosa ter celotno situacijo opisal z besedo: sramota. »Kaj se dogaja z današnjim svetom?« je bilo papeževo vprašanje. »Ko bankrotira neka banka, se nemudoma pojavijo škandalozne vsote denarja, da bi se jo rešilo, a ko pride do tega bankrota človeštva, ni niti tisočinke dela, da bi se rešilo brate in sestre, ki tako zelo trpijo. Tako je Sredozemlje postalo pokopališče. In ne samo Sredozemlje … Veliko je pokopališč pred zidovih, zidovih, ki so omadeževani s krvjo nedolžnih.«

Pripomnil je, da strah otrdi srce in se spremeni v slepo krutost, ki noče videti krvi, bolečine in obličja drugega. Migracija je svetovni problem. Nihče ne bi smel biti prisiljen bežati iz lastne domovine. Zlo pa je dvojno, kadar se pred temi strašnimi okoliščinami migrante vrže v kremplje trgovcev z ljudmi, ko želijo prestopiti meje; in je trojno, kadar prispejo v državo, kjer so mislili, da bodo našli boljšo prihodnost, pa naletijo na prezir, izkoriščanje in zasužnjevanje.

Ljudska gibanja in politika
Papež Frančišek je ob koncu govora spodbudil ljudska gibanja, naj se ne bojijo vstopati v pomembne politične razprave. Obenem pa jih je opozoril na dve nevarnosti, ki ju je najti v odnosu med ljudskimi gibanji in politiko: najprej je to nevarnost popredalčkanja, zatem pa še nevarnost korupcije.