S papežem Frančiškom skozi minuli teden (24. – 29. oktober 2016)

Kateheza: Tujca sprejeti, nagega obleči
»Tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli.« Te Jezusove besede so bile izhodišče papeževe kateheze med sredino splošno avdienco. »Dragi bratje in sestre,« je pozval, »ne ujemimo se v past zapiranja vase, da bi bili brezbrižni do potreb bratov in bi skrbeli samo za svoje interese.« V našem času je bolj kot kdajkoli prej aktualno delo, ki se nanaša na tujce. Ekonomska kriza, oboroženi konflikti in podnebne spremembe spodbujajo mnoge osebe, da se preselijo. Pa vendar, migracija ni nek nov pojav, ampak je del zgodovine človeštva. Misliti, da je lastna samo našemu času, kaže na »pomanjkanje zgodovinskega spomina«. Ekonomska kriza danes žal prispeva k nastanku drže zaprtosti in nesprejemanja. Na nekaterih delih sveta nastajajo zidovi in pregrade. Včasih se zdi, da je tiho delo mnogih ljudi, ki si na različne načine prizadevajo pomagati in podpirati begunce in migrante, zadušeno s hrupom drugih, ki dajo glas instinktivnemu egoizmu. Papež je poudaril, da edino rešitev predstavlja solidarnost: »Zaprtost ni rešitev, nasprotno, pospešuje kriminalno trgovino. Edina pot rešitve je pot solidarnosti. Solidarnost … solidarnost z migrantom, solidarnost s tujcem.«

Temeljna zaveza med moškim in žensko
S papežem so se minuli teden srečali člani Papeškega inštituta Janez Pavel II. Govoril jim je o odnosu med moškim in žensko. Bog je svet in zgodovino zaupal zavezi med moškim in žensko. »Ta zaveza po svoji lastni naravi vključuje sodelovanje in spoštovanje, velikodušno predanost in deljeno odgovornost, zmožnost priznati razliko kot bogastvo in obljubo in ne kot motiv za podložnost in zanemarjanje dolžnosti … Priznanje dostojanstva moškega in ženske vodi v pravilno ovrednotenje njunega vzajemnega odnosa.« Kako lahko sicer temeljito spoznamo konkretno človeškost, iz katere smo oblikovani, če ne preko te razlike? Do tega pa pride, ko se moški in ženska pogovarjata in se sprašujeta, se imata rada in skupaj delujeta, z vzajemnim spoštovanjem in naklonjenostjo. »Nemogoče je zanikati prispevek moderne kulture k odkritju dostojanstva spolne razlike,« je zatrdil papež. »Zato je tudi zelo nenavadno ugotoviti, da se sedaj ta kultura kaže kot blokirana z držo, ki razliko zabrisuje, namesto da bi reševala probleme, ki jo mrtvičijo.«

Simpozij o posvečenem življenju
Med srečanjem z udeleženci simpozija za škofijske vikarje in delegate za posvečeno življenje je papež Frančišek opozoril tudi na »kontemplativne sestre«. Ta oblika hoje za Kristusom je »ukoreninjena v tišini klavzure« in v Cerkvi ter za Cerkev predstavlja »molitveno srce, ki je varuh zastonjskosti in bogate apostolske rodovitnosti«, ki »daje dragocene sadove milosti in usmiljenja« ter mnoge oblike svetosti. Cerkev, tudi delna Cerkev, potrebuje te svetilnike, ki kažejo pot v pristanišče, je izpostavil papež Frančišek in pozval: »Spremljajte jih z bratsko naklonjenostjo in jih vedno obravnavajte kot odrasle ženske, spoštujte njim lastne sposobnosti, brez nepotrebnega vmešavanja. Spremljajte jih in jim pomagajte v vsem, kar se nanaša na bistvene elemente njihovega življenja.«

Ostali dogodki
S papežem so se prejšnji teden srečali tudi predstavniki treh glavnih krščanskih skupnosti v Južnem Sudanu, katoliške, prezbiterijanske in episkopalne; venezuelski predsednik Nicolás Madura Moros; člani Skupine sv. Marta, ki se bori proti novim oblikam suženjstva. Frančišek se je udeležil še seje 36. generalne kongregacije Družbe Jezusove in nagovoril zbrane jezuite.

Iz Doma svete Marte
Frančiškove jutranje homilije v kapeli Domu svete Marte, kjer je v minulem tednu daroval svete maše, so govorile o nevarnosti toge hoje po poti Gospodove postave, o Božjem kraljestvu, ki ni nepremično, ampak je vedno na poti, o Bogu Očetu, ki tudi danes joče zaradi človeštva, ki ne more razumeti miru, ter o Jezusu, ki moli za nas. O slednjem je takole razmišljal: »To, kar pravi Petru, pravi tebi in tebi in tebi in meni in vsem. ''Jaz pa sem molil zate. Jaz molim zate. Jaz zdaj molim zate.'' In kadar pride na oltar, pride in posreduje, moli za nas. Kakor na križu. In to nam daje veliko gotovost. Pripadam tej skupnosti, trdni, saj ima Jezusa za vogelni kamen. A Jezusa, ki moli zame, ki moli za nas. Danes bo dobro za nas, da premišljujemo o Cerkvi, premišljujemo o tej skrivnosti Cerkve. Vsi smo kakor zgradba, katere temelj je Jezus, Jezus, ki moli za nas, Jezus, ki moli zame.«