Msgr. Tomasi: Evropa ima težave pri iskanju učinkovite politike za migrante

VATIKAN (sobota, 29. oktober 2016, RV) – Od 2. do 5. novembra bo v Rimu potekalo tretje svetovno srečanje ljudskih gibanj. Okoli dvesto udeležencev bo razpravljalo o temah, ki se nanašajo na tradicionalne teme, kot so zemlja, streha in delo, posebna pozornost pa bo namenjena vprašanju beguncev in prebežnikov.

Nadškof Silvano Maria Tomasi, posebni tajnik Papeškega sveta za pravičnost in mir, je na predstavitvi srečanja med drugim spregovoril o drami migrantov, ki se zadnje mesece še posebej tiče Evrope. »Evropa ima težave pri iskanju skupne in učinkovite politike, ki bi odgovorila na potrebe na tisoče oseb, ki vsak dan prihajajo na Sicilijo in v Grčijo,« je dejal Tomasi in izpostavil, da Lampedusa in Lesbos nista državni meji, ampak sta meji Evrope. Zato se tukaj zahteva evropska solidarnost, ki pa se s težavo izraža na konkreten način. Po eni strani imamo dolžnost sprejeti prebežnike, tudi iz pravnih vzrokov, saj so vse evropske države ratificirale konvencijo o beguncih. Zavrniti osebe, ki ustrezajo definiciji begunca, torej pomeni neposredno kršenje podpisanega sporazuma. Po drugi strani pa imamo moralno in etično dolžnost, da sprejmemo te osebe v potrebi.

Problem, ki ga Evropa predstavlja s številkami in načinom sprejemanja, je po Tomasijevem mnenju neuravnotežen. »Najpomembnejši vidik je povedati, kako bomo te osebe vključili v družbo, saj v resnici ni nobenega vdora. Številke so zelo jasne! Treba je biti konkreten, stopiti onkraj čustev in reakcij populističnih gibanj, ki strah pred tujcem izrabljajo za doseganje drugih ciljev, ki potem niso v ničemer povezani s temi osebami.« Za Evropo kot Evropsko unijo je zelo pomembna odgovornost, da Grčije, Italije, Španije, ki sprejemajo prihajajoče osebe, ne pusti samih, ampak izkaže konkretno solidarnost s sprejetjem teh oseb.

Udeležence srečanja ljudskih gibanj bo naslednjo soboto v avdienco sprejel papež Frančišek. Nadškof Tomasi je zatrdil, da bo ta dogodek izraz papeževe pozornosti do ljudskih gibanj, ki pa jo je Frančišek izkazal že ob dveh drugih priložnostih. Tokratno, tretje srečanje predstavlja del njegovega pogleda, ki je navsezadnje pogled družbenega nauka Cerkve in torej ni nekaj revolucionarnega. Gre za tisto, kar je govoril predvsem Janez Pavel II., da je namreč treba pozornost nameniti vsem osebam, ki se nahajajo na družbenem obrobju. Tokratno srečanje v Vatikanu želi pozornost javnega mnenja ponovno usmeriti na potrebo, da je treba meje postaviti v središče: »Osebe, ki se nahajajo na mejah, na periferijah, morajo vstopiti in postati del družbe.«