Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 30. nedeljo med letom

Sir 35,15-17; 20-22
Zakaj Gospod je sodnik,
ki se ne ozira na slavo osebe
in ne bo pristranski v škodo reveža,
marveč bo uslišal prošnjo tistega, ki se mu je zgodila krivica.
Nikakor ne bo prezrl rotenja sirote
ne vdove, ki izliva svojo tožbo.
Kdor služi Gospodu in mu je po volji, bo sprejet
in njegova prošnja bo segla do oblakov.
Molitev ponižnega predre oblake,
dokler ne dospe, se ne bo potolažil,
ne bo odnehal, dokler Najvišji ne bo posegel,
dokler ne bo pravičnim sodil in razsodil.

2 Tim 4,6-8.16-18
Jaz se namreč že darujem in nastopil je čas, da odrinem. Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej je zame pripravljen venec pravičnosti, ki mi ga bo tisti dan podelil Gospod, pravični sodnik; pa ne samo meni, ampak tudi vsem, ki ljubijo njegov prihod. Pri mojem prvem zagovoru se zame ni zavzel nihče, ampak so me vsi zapustili: naj se jim ne šteje v zlo. Gospod pa je stopil k meni in mi dal moč, da bi se oznanilo po meni dopolnilo in bi ga slišali vsi narodi: in rešen sem bil iz levjega žrela. Gospod me bo osvobodil vsakega zlega dejanja in me rešil za svoje nebeško kraljestvo: njemu slava na veke vekov! Amen.

Lk 18,9-14
Nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični, in so zaničevali druge, je povedal tole priliko: »Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. Farizej se je postavil in sam pri sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹ Povem vam, ta je šel opravičen na svoj dom, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Janez Krizostom pravi: »Prilika o farizeju in cestninarju jasno pokaže, da post, miloščina ter molitev niso dovolj za dosego zveličanja, če pri tem ni ponižnosti. Cestninarju je odpuščeno zato, ker je ponižen, medtem ko je farizej obsojen zaradi svoje ošabnosti.« Sv. Ciril Aleksandrijski dodaja: »Farizej zatopljen v samohvalo, druge obtožuje ravno to, česar je ravno on kriv zaradi svoje ošabnosti in prevzetnosti.« Martirij (Mar Turis) nadaljuje: »Ta farizej razodeva tveganje zaradi ošabnosti, za vse tiste, ki služijo Bogu z hvalnimi žrtvami.« Sv. Avguštin pravi: »Namesto da bi izpovedal svojo lastno bolezen preko ozdravljajočega zdravila kesanja, on primerja svoje zdravje z boleznijo drugih.« Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Cestninar niti oči ne povzdigne k nebu, kar je tipičen način molitve judov, ampak se tolče po prsih v znamenje nevrednosti. Način njegove molitve razodeva njegovo ponižnost. Prosi za usmiljenje in prejme odvezo.« Sv. Efrem Sirski razlaga: »Z drugimi se primerjamo, ne zato, da bi se imeli za boljše, temveč da bi priznali, da smo slabši od vseh. Veliko težje pa je namreč priznati lastne grehe, kot pa lastno pravičnost.« Sv. Bazilij Veliki povzame: »Tisti, ki je mislil, da je bogat, je bil v resnici reven. Ponižnost je razpoznavno znamenje grešnika. Počelo popolnega obrata pravi: »Kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«

Misli Benedikta XVI.
Benedikt XVI. je 24. oktobra 2010 daroval sveto mašo v baziliki sv. Petra ob zaključku posebnega zasedanja škofovske sinode za Bližnji vzhod. Med homilijo je nagovoril zbrane: »Danes dopoldne smo prišli iz sinodalne dvorane v 'tempelj molit', zato je ravno nam namenjena prilika o farizeju in cestninarju, ki jo je povedal Jezus ter zapisal evangelist Luka (prim. 18,9-14). Tudi mi smo lahko skušani, kot farizej, da bi spomnili Boga na naše zasluge in pri tem pomislili na naporno delo preteklih dni. Da bi se pa molitev dvignila v nebo, mora izhajati iz ponižnega, ubogega srca. Tako se želimo tudi mi ob koncu tega cerkvenega dogodka predvsem zahvaliti Bogu, ne za naše zasluge, temveč za dar, ki nam ga je On dal. Priznamo, da smo majhni in potrebni zveličanja, usmiljenja, priznamo, da vse prihaja od Njega in da se bo samo s pomočjo milosti uresničilo to, kar nam je govoril Sveti Duh. Samo tako se bomo vrnili domov resnično obogateni, bolj pravični ter sposobni hoditi po Gospodovih poteh.