TRG SV. PETRA (nedelja, 16. oktober 2016, RV) – »V čast Svete
in nedeljive Trojice, v povišanje katoliške vere, in v rast krščanskega življenja
z oblastjo našega Gospoda Jezusa Kristusa, blaženih apostolov Petra in Pavla in z
našo oblastjo, potem ko smo zrelo preudarili in pogosto prosili za Božjo pomoč, in
po nasvetu mnogih naših bratov odločamo in določamo, da so Salomon Leclercq, Jožef
Sanchez del Rio, Emanuel Gonzales Garcia, Ludvik Pavoni, Alfonz Marija Fusco, Jožef
Gabrijel de Rosario Brochero, Elizabeta od Svete Trojice sveti, in jih vpisujemo v
seznam svetnikov. Določamo, da jih je treba med svetimi v vesoljni Cerkvi častiti
s pravo pobožnostjo. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.« S temi besedami
je papež Frančišek razglasil sedem novih svetnikov.
Jožef Gabrijel de Rosario Brochero
Jožef Gabrijel de Rosario Brochero, škofijski duhovnik, bolje poznan kot Cura Brochero
se je s svojimi ljudmi identificiral, poznal jih je in jih branil. Bil je Božji človek,
zaupno je veroval v Božjo previdnost, v Cerkev; bil je duhovnik, ki je molil in kontempliral,
hranil se je z Besedo; zvest je bil svojim duhovniškim obveznostim, predan Devici
Mariji; zavedal se je tudi svojih slabosti. Vedno je gledal križanega Jezusa.
Salomon Leclercq
Salomon Leclercq iz reda bratov krščanskih šol, mučenec, je le nekaj dni pred smrtjo
zapisal: »Trpimo z veseljem in hvaležnostjo za križe ter bridkosti, ki so nam
poslani. Jaz nisem vreden, da bi trpel Zanj, glede na to, da doslej nisem izkusil
ničesar slabega, medtem ko obstaja toliko izpovedovalcev vere v težavah.«
Emanuel Gonzales Garcia
Emanuel Gonzales Garcia, 'škof zapuščenih tabernakljev', ima na nagrobni plošči zapisano:
»Prosim, da bi bil pokopan blizu tabernaklja, da bi moje kosti po moji smrti,
kakor moj jezik in moje pero med življenjem, vedno ponavljale vsem, ki bodo šli mimo:
'Tam je Jezus! Jezus je tam! Ne pustite ga zapuščenega!'«
Ludvik Pavoni
Ludvik Pavoni, italijanski duhovnik, je imel za temelj življenja Jezusov zgled. Posnemanje
Kristusa ga je pripeljalo do popolne podaritve, do tega, da je postal »vse za
vse«. Predstavlja ključni element za vse, ki so se posvečali vzgoji mladih. Z
njim je delo, tako kot študij, postalo vzgojno sredstvo.
Alfonz Marija Fusco
Alfonz Marija Fusco med različnimi nalogami, ki jih je opravljal, nikoli ni prenehal
biti duhovnik, pastir duš, zaljubljen v Kristusa in Cerkev, prijatelj malih in ubogih,
vzor vsem zaradi svoje evangeljske preprostosti, pristne in močne vere, odprte, drzne
in neizčrpne ljubezni, uboštva in vesele pokorščine. Bil je človek molitve in popolne
razpoložljivosti za Boga in ljudi.
Elizabeta od SveteTrojice
Elizabeta od Svete Trojice, karmeličanka, je v svoj dnevnik nekoč zapisala: »Zdi
se mi, da sem našla moja nebesa na zemlji, kajti nebesa so Bog in Bog je v moji duši.«
Njene so tudi besede, med drugim shranjene v katekizmu katoliške Cerkve: »O moj
Bog, Trojica, ki te molim.« Prepričana je bila, da če živiš v Njegovi prisotnosti,
pod Njegovim pogledom, ki prodre v globine duše, te »nič ne more odvrniti od Njega,
slišiš ga lahko tudi sredi sveta, v tihoti srca, ki ne želi drugega kakor biti njegovo«.
Jožef Sanchez del Rio
Jožef Sanchez del Rio, komaj štirinajstletni mehiški mučenec, je bil po zgledu svojih
predhodnikov tudi sam pripravljen dati življenje za Kristusa, zaščito verske svobode
in katoliške vere. Mami je tako iz ujetništva napisal, da sprejema Božjo voljo, da
bo umrl srečen, saj bo umrl poleg Gospoda. Starše je med drugim tudi prosil, naj ne
plačajo odkupnine zanj, in sicer rekoč, da je sam svoje življenje že daroval Bogu
in da njegova vera ni na prodaj. Njegove zadnje besede so bile: »Živel, Kristus
Kralj! Živela sveta Marija iz Guadalupeja!«
All the contents on this site are copyrighted ©. |