Frančišek med jutranjo homilijo o dobrem in slabem kvasu

VATIKAN (petek, 14. oktober 2016, RV) – Papež Frančišek je med jutranjo mašo v kapeli Doma svete Marte govoril o dobrem in slabem kvasu. Pri hoji za Gospodom je pomembno, da se ne slepimo in si ne lažemo, saj tako podležemo hinavščini, ki jo je sveti oče imenoval »duhovna shizofrenija«, ki nam govori mnogo stvari, a brez prakticiranja.

Varovati se slabega kvasu
Jezus nas v današnjem evangeliju svari pred »farizejskim kvasom«. Papež Frančišek je med homilijo dejal, da obstajata »dober kvas in slab kvas«: kvas, ki povzroča rast Božjega kraljestva, in kvas, ki samo ustvarja videz Božjega kraljestva. Kvas vedno spodbuja rast. In kadar je dober, stvari rastejo na obstojen in hranljiv način in tako nastane dober kruh, dobro testo. Slab kvas pa ne daje pravilne rasti. Da bi to bolje pojasnil, je papež spomnil na dogodek iz svojega otroštva: »Spomnim se, da nam je za karneval, ko smo bili še otroci, babica delala piškote. Testo, ki ga je pripravljala, je bilo zelo tanko, tanko, tanko. Zatem ga je dala v olje in tisto tesno se je napihnilo … A ko smo ga potem začeli jesti, je znotraj bilo prazno. In babica nam je govorila – v dialektu smo jih imenovali laži: 'Tile so kakor laži. Zdijo se veliki, a notri nimajo ničesar, ničesar resničnega ni v njih, ničesar bistvenega ni.' Jezus nam pravi: 'Varujte se slabega kvasu, farizejskega'. In kaj je to? To je hinavščina. Dobro se varujte farizejskega kvasu, ki je hinavščina.«

Hinavščina, duhovna shizofrenija, eksistencialni nominalizem
Hinavščina pomeni klicati Gospoda z ustnicami, a srce je daleč stran od njega. »To je notranja razdelitev, hinavščina,« je zatrdil papež. »Pove se ena stvar, naredi pa se druga. To je neke vrste duhovna shizofrenija.« Hinavščina je hlinjenje: zdi se dobra, ljubezniva, a znotraj sebe ima bodalo. Pomislimo na Heroda: s kolikšno ljubeznivostjo je sprejel modre! Potem pa ob slovesu pravi: 'Pojdite in se vrnite nazaj in mi povejte, kje je tisti otrok, da ga bom tudi jaz šel počastit.' Da bi ga ubil, je pripomnil papež: »Hinavec, ki ima dvojni obraz. Je hlinjenec.« Ko Jezus govori o teh učiteljih postave, pravi: 'Tile govorijo, a ne delajo.' To je druga oblika hinavščine. »Je eksistencialni nominalizem: tisti, ki mislijo, da s tem, ko povejo stvari, je že vse storjeno. A stvari je treba narediti, ne samo o njih govoriti. Hinavec je nominalist. Misli, da se s povedanim naredi vse. Hinavec je prav tako nezmožen obsoditi samega sebe: v sebi nikoli ne najde nobenega madeža, druge obtožuje. Pomislimo na zrno in bruno. In tako lahko tudi opišemo ta kvas, ki je hinavščina.«

Povedati si resnico, ne laži
Papež je ob koncu homilije pozval, naj si izprašamo vest, da bi razumeli ali rastemo z dobrim kvasom ali s slabim kvasom. Vprašamo naj se: »S kakšnim duhom delam stvar? S kakšnim duhom molim? S kakšnim duhom se obračam na druge? Z duhom, ki gradi? Ali z duhom, ki postane zrak?« Pomembno je, da se ne varamo, da si ne govorimo laži, ampak resnico. »S koliko resnice se spovedujejo otroci«, je dejal Frančišek. »Otroci nikoli, nikoli, nikoli ne povejo laži pri spovedi, nikoli ne govorijo o abstraktnih stvareh … Ko so otroci pred Bogom in pred drugimi, govorijo o konkretnih stvareh. Zakaj? Ker imajo dober kvas, kvas, ki jim daje rast, kakor raste nebeško kraljestvo.« Sveti oče je sklenil z molitvijo: »Gospod naj tudi vsem nam dá Svetega Duha in milost jasnosti, da si bomo rekli, s katerim kvasom rastem, s katerim kvasom delujem. Sem vdana in transparentna oseba ali pa sem hinavec?«