VATIKAN (petek, 7. oktober 2016, RV) – S svetim očetom so se srečali udeleženci generalnega kapitlja reda misijonarjev oblatov Brezmadežne Marije, ki letos obhaja dvesto letnico obstoja. Leta 1816 je kongregacijo ustanovil Eugenio de Mazenod, mlad duhovnik, ki je želel odgovoriti na klic Duha, na kar je spomnil tudi papež Frančišek v svojem govoru. Na začetku si je kongregacija prizadevala ponovno prižgati vero, ki jo je francoska revolucija ugašala v srcih revnih ljudi v Provansi in je bilo odstranjenih tudi veliko služabnikov Cerkve. V nekaj desetletjih so se razširili na petih celinah in nadaljevali delo, ki ga je začel njihov ustanovitelj, »ki je ljubil Jezusa z gorečnostjo, Cerkev pa brezpogojno«. K ljubezni do Jezusa in do Cerkve je papež tudi spodbudil zbrane misijonarje oblate.
Usmiljenje v središču poslanstva
»Danes ste poklicani obnoviti to dvojno ljubezen, ko se spominjate dvesto let
življenja svoje redovne ustanove,« jim je dejal. Njihov jubilej sovpada z jubilejem
Usmiljenja. In dejansko so oblati Brezmadežne Marije nastali ravno iz izkušnje usmiljenja,
ki ga je mladi Eugenio doživel na veliki petek pred križanim Jezusom. »Usmiljenje
naj je vedno srce vašega poslanstva, vašega evangelizacijskega prizadevanja v današnjem
svetu,« je spodbudil. Na dan kanonizacije je Janez Pavel II. Eugenia de Mazenoda
imenoval »mož adventa«, »poslušen Svetemu Duhu pri branju znamenj časa in v podpiranju
Božjega dela v zgodovini Cerkve«. Te lastnosti naj so po Frančiškovih besedah
navzoče tudi v oblatih: »Tudi vi bodite 'možje adventa', sposobni razbirati znamenja
novih časov in voditi brate po poti, ki jo Bog odpira v Cerkvi in svetu.«
Kakor ves svet, tako tudi Cerkev živi obdobje velikih sprememb na različnih področjih. Potrebuje može, ki bodo v srcu nosili isto ljubezen do Jezusa Kristusa, ki je prebivala v srcu mladega Eugenia de Mazenoda, in isto brezpogojno ljubezen do Cerkve, ki si prizadeva biti vedno bolj odprti dom. »Pomembno je delati za Cerkev, ki je za vse, pripravljena sprejemati in spremljati! Delo, ki ga je treba opraviti, da bi se vse to uresničilo je prostrano,« je izpostavil papež in dodal, da svoj prispevek lahko dajo tudi oblati.
Tudi danes je veliko misijonskih dežel
Njihova misijonarska zgodovina je zgodovina mnogih posvečenih oseb, ki so ponudili
in žrtvovali življenje za misijone, za revne, da bi dosegli mnoge daljne dežele, kjer
so še vedno bile ovce brez pastirja. »Danes je vsaka dežela 'misijonska dežela',
vsaka človeška razsežnost je misijonska dežela, ki čaka na oznanilo evangelija.«
Papež Pij IX. jih je imenoval »specialisti za težke misijone«. Zdi se, da
se danes misijonsko področje vsak dan širi, zaobjema vedno nove uboge, moške in ženske
s Kristusovim obrazom, ki v najbolj obupnih življenjskih razmerah prosijo pomoč, tolažbo,
upanje. »Zato je potreba po vas, po vaši misijonarski drznosti, po vaši pripravljenosti
vsem ponesti veselo novico, ki osvobaja in tolaži,« je zbrane oblate spodbudil
sveti oče. »Veselje evangelija naj odseva predvsem na vašem obrazu, da boste veseli
pričevalci. Po zgledu vašega ustanovitelja, naj je ljubezen med vami vaše prvo življenjsko
pravilo, predpostavka vsakega apostolskega delovanja; gorečnost za reševanje duš pa
naj je naravna posledica te bratske ljubezni.«
Iskati primerne, evangeljske in pogumne odgovore
V času generalnega kapitlja so udeleženci razširili pogled in srce na razsežnosti
sveta. Ta izkušnja bratske molitve, soočanja in skupnega razločevanja naj je spodbuda
za nov misijonarski zagon, izhodišče za nova obzorja, da bi se srečalo nove uboge
in se jih povedlo v srečanje s Kristusom Odrešenikom. Treba je iskati primerne, evangeljske
in pogumne odgovore na vprašanja moških in žensk našega časa. Za to pa je treba s
hvaležnostjo gledati na preteklost, s strastjo živeti sedanjost in z upanjem objeti
prihodnost. Oblati naj ne izgubijo poguma pred težavami, s katerimi se srečujejo v
misijonih, ampak naj so trdni v zvestobi svoji redovni in misijonarski poklicanosti.
»Medtem ko vaša redovna družina vstopa v tretje stoletje svojega življenja, naj vam Gospod pomaga pisati nove strani, ki bodo evangeljsko rodovitne, kakor strani vaših sobratov, ki so v minulih dveh stoletjih pričevali, včasih tudi s krvjo, o veliki ljubezni do Kristusa in Cerkve,« je dejal papež Frančišek ob koncu govora. So oblati Brezmadežne Marije. In to ime, ki ga je sveti Eugenio imenoval »potni list za nebesa«, naj bo zanje stalna misijonska zavzetost. Marija naj podpira njihove korake, še posebej v trenutkih preizkušnje. Sveti oče jih je še prosil, naj molijo tudi zanj, sam pa jim je podelil svoj blagoslov.
All the contents on this site are copyrighted ©. |