Papež anglikanskim primasom: Ekumenizem je bogastvo

VATIKAN (četrtek, 6. oktober 2016, RV) – Papež Frančišek se je danes srečal s skupino petintridesetih primasov anglikanskih provinc pod vodstvom canterburyjskega nadškofa Justina Welbyja. Vsi skupaj so že včeraj zvečer obhajali večernice v rimski cerkvi svetega Gregorja na Celiju in tako obeležili 50. obletnico zgodovinskega srečanja med blaženim Pavlom VI. in anglikanskim nadškofom Michaelom Ramseyem. Papež in Welby pa sta podpisala tudi skupno izjavo.

Sadovi drevesa, ki ima svoje korenine v srečanju pred 50. leti
Molitev, pričevanje, poslanstvo, so bili trije poudarki papeževega nagovora anglikanskih primasov. Najprej pa je spomnil ravno na včerajšnje obhajaje obletnice ter dejal, da je srečanje med Pavlom VI. in Ramseyem »obrodilo mnogo sadov«: dovolj je samo pomisliti na anglikanski center v Rimu, na imenovanje stalnega predstavnika canterburyjskega nadškofa pri Svetem sedežu in na teološki dialog, katerega znamenja so tudi izdani dokumenti. Ti sadovi po papeževih besedah rastejo na drevesu, ki ima svoje korenine v srečanju pred petdesetimi leti.

Ekumenizem ni osiromašenje, ampak bogastvo
Pomembni elementi nadaljevanja skupne poti so molitev, pričevanje in poslanstvo. »Ne utrudimo se skupaj in vztrajno prositi Gospoda za dar enosti,« je Frančišek povabil k molitvi.

Izpostavil je vlogo pričevanja in dejal, da nam petdeset let srečanj in izmenjav ter tudi premišljevanja in skupni dokumenti govorijo o kristjanih, ki so se po veri in z vero poslušali in skupaj preživljali čas in delili moči. »Oblikovalo se je prepričanje, da ekumenizem ni nikoli neko osiromašenje, ampak je bogastvo; dozorela je gotovost, da kar je Duh posejal v drugem, daje skupno letino. Naredimo iz te dediščine zaklad in se – kakor je hotel Jezus – čutimo vsak dan poklicani svetu dati pričevanje ljubezni in enosti med nami«.

Ob koncu je še spregovoril o poslanstvu. Vse ima svoj čas in to je čas, ko nas Gospod na poseben način spodbuja, da izstopimo iz sebe in svojih okolij ter ponesemo njegovo usmiljeno ljubezen v svet, ki ga žeja po miru. »Pomagajmo drug drugemu postaviti v središče zahteve evangelija in se konkretno posvečati temu poslanstvu,« je povabil zbrane, skupaj s katerimi so zatem molili še Očenaš.