Papeževa kateheza namenjena potovanju v Gruzijo in Azerbajdžan

VATIKAN (sreda, 5. oktober 2016, RV) – Papež Frančišek je pri katehezi med današnjo splošno avdienco spregovoril o svojem apostolskem potovanju v Gruzijo in Azerbajdžan, ki je potekalo prejšnji konec tedna. Zahvalil se je Gospodu, da ga je lahko opravil, hvaležnost pa prav tako izrazil civilnim in verskim oblastem obeh držav, še posebej patriarhu vse Gruzije Eliji II. in šejku muslimanov na Kavkazu. Bratsko zahvalo je namenil škofom, duhovnikom, posvečenim in vsem vernikom, ki so mu dali čutiti svojo toplo naklonjenost.

Potovanje v Gruzijo in Azerbajdžan je bilo nadaljevanje in dopolnitev potovanja v Armenijo, ki ga je sveti oče opravil junija letos. »Na ta način sem, hvala Bogu,« je dejal, »lahko uresničil načrt, da obiščem vse tri kavkaške države, da bi potrdil katoliško Cerkev, ki tam živi, in tamkajšnje prebivalstvo spodbudil na poti proti miru in bratstvu.« Na to kažeta tudi obe gesli potovanja: za Gruzijo je bilo Mir vam bodi, za Azerbajdžan pa Vsi smo bratje.

Katoliška Cerkev poklicana biti navzoča in blizu
Obe državi imata zelo starodavne zgodovinske, kulturne in verske korenine, a obenem živita novo obdobje: obe namreč letos praznujeta 25. let svoje neodvisnosti, potem ko sta bili velik del 20. stoletja pod sovjetskim režimom. V tem obdobju se obe prav tako srečujeta s precej težavami na različnih področjih družbenega življenja. Kot je izpostavil, je »katoliška Cerkev poklicana biti navzoča in biti blizu, še posebej v znamenju dejavne ljubezni in človeškega pospeševanja. To si tudi prizadeva v občestvu z drugimi Cerkvami in krščanskimi skupnostmi ter v dialogu z drugimi verskimi skupnostmi, v gotovosti, da je Bog Oče vseh in smo vsi bratje in sestre.«

Gruzija: sodelovanje s pravoslavnimi brati
V Gruziji se to poslanstvo uresničuje v sodelovanju s pravoslavnimi brati, ki predstavljajo veliko večino prebivalstva. Zato je po papeževih besedah bilo zelo pomembno znamenje, ko je prispel v prestolnico Tbilisi in ga je na letališču, skupaj z državnim predsednikom, sprejet tudi patriarh Elija II. »Srečanje z njim tisto popoldne je bilo ganljivo, kakor tudi naslednji dan obisk patriarhalne katedrale, kjer se časti relikvijo Kristusove suknje, ki je simbol enosti Cerkve,« je povedal Frančišek. »Ta enost je okrepljena s krvjo mnogih mučencev različnih krščanskih veroizpovedi.« Med najbolj preizkušanimi skupnostmi je asirsko-kaldejska, skupaj s katero je papež v Tbilisiju molil za mir v Siriji, Iraku in na celotnem Bližnjem vzhodu.

Maša s katoliškimi verniki v Gruziji – latinskega, armenskega in asirsko-kaldejskega obreda – je bila obhajana v spomin na sveto Terezijo Deteta Jezusa, zavetnico misijonov. Svetnica nas spominja, da »pravo misijonstvo ni nikoli prozelitizem, ampak je pritegovanje h Kristusu, začenši pri tesni povezanosti z Njim v molitvi, čaščenju in konkretni ljubezni, kar je služenje Jezusu, ki je navzoč v najmanjših bratih«. To tudi počnejo redovniki in redovnice, ki jih je papež srečal v Tbilisiju, zatem pa tudi v Bakuju, in sicer z molitvijo in karitativnimi deli. »Opogumil sem jih,« je zatrdil, »naj so trdni v veri, s spominom, pogumom in upanjem.« Spomnil je tudi na krščanske družine: »Kako dragocena je njihova navzočnost s sprejemanjem, spremljanjem, razločevanjem in vključevanjem v skupnost!«

Azerbajdžan: evharistija in medversko srečanje
Ta slog evangeljske navzočnosti je kakor seme Božjega kraljestva še bolj potrebno v Azerbajdžanu, kjer je večina prebivalstva muslimanskega, katoličanov pa je le nekaj sto. »A, hvala Bogu, imajo dobre odnose z vsemi, še posebej pa ohranjajo bratske vezi s pravoslavnimi kristjani.« Zato sta v azerbajdžanski prestolnici Baku potekala dva trenutka, ki ju vera zna ohranjati v pravilnem odnosu, to sta evharistija in medversko srečanje. »Evharistija z majhno katoliško skupnostjo, kjer Sveti Duh usklajuje različne jezike in daje moč za pričevanje. To občestvo v Kristusu ne preprečuje, ampak spodbuja k iskanju srečanja in dialoga z vsemi, ki verujejo v Boga, da bi skupaj gradili pravičnejši in bratski svet,« je dejal sveti oče in pripomnil, da se je v tem smislu tudi obrnil na azerbajdžanske oblasti z željo, »da bi se na odprta vprašanja našle dobre rešitve in bi vsi kavkaški prebivalci živeli v miru in vzajemnem spoštovanju«.

»Bog naj blagoslovi Armenijo, Gruzijo in Azerbajdžan ter naj spremlja pot svojega svetega ljudstva, ki roma v teh deželah,« je papež sklenil katehezo.