Sveta vrata v Afganistanu. Jezus je tukaj navzoč

AFGANISTAN (torek, 4. oktober 2016, RV) – Katoliška Cerkev je v Afganistanu, poleg vojaških kaplanov, navzoča samo še kot misijon sui juiris, ki ga je papež Frančišek leta 2015 zaupal duhovniku Giovanniju Scaleseju iz reda barnabitov.

Majhna kapela, za katero skrbi Scalese, se nahaja znotraj diplomatskega teritorija italijanskega veleposlaništva v Kabulu. Zaradi varnostnih razlogov je ni lahko doseči. Pa vendar je Scalese tam postavil sveta vrata, edina v Afganistanu. Več je povedal za Radio Vatikan: »Ko sem izvedel za leto Usmiljenja sem se razveseli, ker mislim, da je v današnjih dneh še posebej pomembno premišljevati o tem daru in ga izkoristiti, to priložnost Božjega usmiljenja. Ko sem izvedel, da je tudi v lokalnih cerkvah mogoče odpreti vrata usmiljenja, nisem imel nobenega dvoma, da jih ne bi naredil tukaj v Kabulu.« Scalese pravi, da je bil posebej lep trenutek, ko je prišel na obisk nadškof Astane v Kazahstanu in pred svetimi vrati ostal popolnoma ganjen.

Duhovnikova navzočnost v Afganistanu se sicer tolerira, nikakor pa ne sme evangelizirati. »Afganistan je v celoti muslimanska država,« pojasni. »Edini katoličani so tujci, ki tukaj živijo zaradi delovnih razlogov. Prepovedan je kakršen koli prozelitizem. Pa vendar smo tukaj. Ko imamo vsak petek polurno čaščenje Najsvetejšega, pomislim: smo v Afganistanu, v popolnoma muslimanski državi, a Gospod je zakramentalno navzoč, tukaj je. Ravno njegova navzočnost je pomembna. Mi smo samo orodja, smo znamenja njegove navzočnosti.«

Na vprašanje, ali se ne boji v tako nevarni državi, Scalese odgovarja, da se seveda živi pod stalnim pritiskom, da bi se lahko kaj zgodilo. In dejansko se pogosto kaj zgodi, tudi težke stvari. Dodaja, da pa se na takšen način življenja človek navadi, nauči se živeti z nevarnostjo. Po njegovem prepričanju je tudi v takšnih razmerah treba živeti svojo vero. »Vera ni nekaj intelektualnega, abstraktnega: prepričani moramo biti, da nismo sami, da smo vedno varovani,« pravi in spomni na besede nekega prijatelja luteranca – v Kabulu deluje tudi majna luteranska skupnost. Ko so se pogovarjali o problemih varnosti in spremstva, je dejal: »Tudi mi imamo spremstvo, angele varuhe.« »Če verujemo, nismo sami, imamo vso potrebno zaščito,« pripomni Scalese.

Pove še, da v Kabulu deluje tudi nekaj misijonark ljubezni Matere Terezije in malih Jezusovih sester. Ukvarjajo se z invalidnimi otroki in otroki s posebnimi potrebami. Papež Frančišek bi rekel, z družbeno odvrženimi. »Lahko bi se zdelo, da gre za nekoristno delo, a mi vemo, da na tem področju ni ničesar nekoristnega; nasprotno, verjamem, da gre za skrajno dragocene dejavnosti,« še poudari Scalese.