Papeževo video sporočilo argentinskemu narodu: Nosim vas v srcu

VATIKAN (torek, 4. oktober 2016, RV) – Papež Frančišek je v preteklih dneh namenil posebno video sporočilo argentinskemu narodu. V tem letu, ko se še vedno diha ozračje praznovanja dvestoletnice, je bila na programu tudi beatifikacija Mame Antule, kmalu pa bo na vrsti še kanonizacija Cure Brochera. Prva je bila ženska, ki je pomagala na globok način okrepiti Argentino. Drugi pa je bil duhovnik, 'gavčo', ki je sočustvoval s svojimi sonarodnjaki s hribov in se je boril za njihovo dostojanstvo.

Papež bi si ob teh dogodkih seveda želel priti v Argentino, a to ni bilo in tudi v prihodnjem letu ne bo mogoče: »Ne veste, kako rad bi se vrnil, da bi vas videl … V Gospodove roke izročam: naj mi On razkrije datum.« In ravno zato, ker Argentincev ne more obiskati osebno, se je sveti oče nanje obrnil preko video sporočila: »Argentinski narod je zame moj narod. Ste pomembni. Še vedno sem Argentinec in še vedno potujem z argentinskim potnim listom.«

Prizadevati si za kulturo srečanja
Pisma, ki jih papež prejema iz Argentine – in ki jih je toliko, da ne more odgovoriti na vsa – so mu v tolažbo in ga razveselijo. Za svoje sonarodnjake in njihove potrebe pa tako moli med mašo. K temu ga navaja ljubezen do domovine, kakor tudi, da jih ponovno prosi, da prevzamejo odgovornost za to domovino, ki potrebuje tisto najboljše, kar vsakdo lahko da, da bi se izboljšala, bi napredovala in zorela. Tako se bo lahko doseglo tisto kulturo srečanja, ki presega vsako kulturo odmetavanja, danes prisotno v svetu. V kulturi srečanja ima vsakdo svoje mesto, ves svet lahko živi v dostojanstvu in se mirno izraža, ne da bi bil žaljen, obsojen, napaden ali 'škartiran'. Za to kulturo srečanja si moramo vsi prizadevati z molitvijo in dobro voljo.

Največje bogastvo domovine je narod
Argentina je zemljepisno bogata, ima vse: gore, gozdove, ravnine, obale, vsa bogastva rudnikov. A njeno največje bogastvo je narod, ki zna biti solidaren, zna hoditi skupaj, si zna pomagati in se spoštovati. Zna biti moder. »Sam spoštujem ta argentinski narod, ljubim ga, nosim ga v srcu, je največje bogastvo naše domovine. In četudi si ne moremo seči v roke, računajte na moj spomin in mojo molitev, da bi vam Gospod pomagal kot narodu rasti.«

Domača naloga: eno delo usmiljenja na dan ali pa vsaj na dva dni
Ker smo v letu usmiljenja, je papež Frančišek Argentincem za slovo v sporočilu, ki je bilo »monolog, a bi želelo biti klepet«, predlagal domačo nalogo. In sicer, da bi med jubilejem vsak dan ali pa vsaj vsaka dva dni naredili kakšno delo usmiljenja. Le-ta, telesna in duhovna, jim je nato tudi naštel, da bi jih nanje spomnil. Če bi vsakdo opravil eno konkretno delo usmiljenja na dan ali na dva dni, bi storili veliko dobrega za narod. Obiskati bolnika, dati jesti lačnemu, dati piti žejnemu, dati prostor nekomu, ki je brez doma in strehe nad glavo, dati obleko nagemu, torej da bi ljudje imeli obleko in pozimi ne bi čutili mraza, obiskovati jetnike in pokopavati pokojne: to je sedem telesnih del. Naslednjih sedem pa je duhovnih: poučiti tistega, ki ne ve, popraviti tistega, ki se zmoti, odpustiti tistemu, ki nas užali, kar je zelo težko, a to vsi potrebujemo, tolažiti žalostnega, potrpežljivo prenašati pomanjkljivosti bližnjega in moliti k Bogu za žive in mrtve.

»Ne vem, dragi bratje in sestre, dragi rojaki, ko vam govorim, se počutim kakor doma.« Papeževo video sporočilo se nato zaključuje s pozdravi, izrazom naklonjenosti in prošnjo za molitev.