Baku. Sveti oče: Vera je tukaj naredila čudovite stvari

BAKU (nedelja, 2. oktober 2016, RV) – Takoj po sveti maši je papež Frančišek molil Angelovo češčenje. Med običajnim nagovorom vernikom pred molitvijo je dejal, da se je med evharističnim obhajanjem Bogu zahvaljeval skupaj z njimi in tudi zanje: »Vera je tukaj, po letih preganjanja, naredila čudovite stvari.« Spomnil je na številne pogumne kristjane, ki so zaupali v Gospoda in so med nasprotovanji ostali zvesti. Kakor je storil sv. Janez Pavel II. med homilijo v Bakuju leta 2002, se je papež Frančišek na vse obrnil z besedami apostola Petra: »Vam torej, ki verujete, čast« (1 Pt 2,7).

Zatem je nekaj misli namenil Devici Mariji, katere v Azerbajdžanu ne častijo samo kristjani: »Nanjo se obračamo z besedami, s katerimi ji je angel Gabrijel prinesel veselo oznanilo zveličanja, ki ga je Bog pripravil za človeštvo. V luči, ki odseva na Marijinem materinskem obličju, vas prisrčno pozdravljam, dragi azerbajdžanski verniki; vsakogar spodbujam, da bi z veseljem pričeval za vero, upanje in ljubezen, združeni med seboj in z vašimi pastirji.«

Sveti oče je zatem posebej pozdravil in se zahvalil salezijanski družini, ki zanje skrbi in spodbuja razna dobra dela, ter sestram misijonarkam ljubezni: »Nadaljujte z navdušenjem vaše delovanje v službi vseh!« Papež je nato sklenil: »Izročimo te želje priprošnji najsvetejše Božje Matere in prosimo jo za varstvo vaših družin, bolnikov in ostarelih, vseh, ki trpijo v telesu in duhu.«

Po blagoslovu je papež Frančišek dodal še nekaj spodbudnih besed
»Kdo morda misli, da papež zapravlja veliko časa: narediti toliko kilometrov poti, da bi obiskal majhno skupnost 700 oseb, v državi z dvema milijonoma … Vendar pa ni enolična skupnost, kajti med vami se govori azerbajdžansko, italijansko, angleško, špansko – veliko jezikov … Ste skupnost na periferiji. Toda papež v tem posnema Svetega Duha: tudi On se je spustil z neba v majhno skupnost na periferiji, zaprto v dvorani zadnje večerje. To skupnost je bilo strah, čutila se je ubogo, morda preganjano, zapuščeno. In da ji pogum, moč, 'parresijo', da je šla naprej in oznanjala Jezusovo ime. Vrata tiste skupnosti v Jeruzalemu, ki so bila zaprta zaradi strahu ali sramu, so se na stežaj odprla in ven je prišla moč Svetega Duha. Papež zapravlja čas, kakor ga je zapravljal Sveti Duh v tistem času. Le dve stvari sta potrebni. V tisti skupnosti je bila Mati. Ne pozabite Matere! V tisti skupnosti je bila dejavna ljubezen, bratska ljubezen, ki jo je vanje izlil Sveti Duh. Pogum! Naprej! Brez strahu, naprej!«