Kardinal Parolin o papeževem potovanju v Gruzijo in Azerbajdžan

VATIKAN (četrtek, 29. september 2016, RV) – Mir in dialog bosta po prepričanju državnega tajnika kardinala Pietra Parolina temeljni potezi papeževega potovanja v Gruzijo in Azerbajdžan, ki bo potekalo od jutri do nedelje.

Papež gre kot prijatelj, da bi se srečal
Potovanje v Azerbajdžan in Gruzijo dopolnjuje obisk južnega Kavkaza, ki ga je sveti oče začel z obiskom Armenije junija letos. Gre za tri države, ki imajo bogato zgodovino in starodavno kulturo, a so si med seboj tudi zelo različne. Kardinal Parolin je za Radio Vatikan dejal, da je precej samoumevno, da sveti oče obišče vse tri države ter tako stopi naproti cerkvenim in državnim oblastem. »Papež Frančišek tudi tokrat odhaja kakor prijatelj, predvsem zato, da bi se srečal z osebami, z narodi, s stvarnostjo, kakršna je, ter da bi spodbudil to kulturo srečanja.« Kultura srečanja je prav tako v povezana s temo miru. »Papež bo v središče svojega nauka in svoje navzočnosti zagotovo postavil ravno pospeševanje miru, sprave in sporazumnosti. Srečanje s katoliško Cerkvijo pa bo kot vedno namenjeno spodbudi, da gre naprej v svojem življenju in poslanstvu,« je zatrdil kardinal.

Gruzija
Spregovoril je o Gruziji, kjer bo papež svoje apostolsko potovanje tudi začel. Gruzija je bila ena od prvih dežel, ki je sprejela krščanstvo na uraden način, in sicer po sveti Nini iz 4. stoletja. »Tudi danes je v gruzijski družbi odtisnjeno krščanstvo.« Papež se bo srečal z gruzijsko pravoslavno Cerkvijo in njenim katolikosom, da bi »okrepil medsebojne vezi prijateljstva«. Katoliška Cerkev v Gruziji je manjšinska, a njena navzočnost je pomembna – nahaja se namreč po vsej državi preko treh različnih obredov: latinskega, armenskega in asirsko-kaldejskega. Zelo je aktivna na pastoralnem področju, predvsem pa na karitativnem in tudi vzgojnem. Parolin je izpostavil poseben pravni status, ki ga ima katoliška Cerkev kot manjšinska verska skupnost, kar ji pomaga pri umeščanju v stvarnost in pri opravljanju njenih dejavnosti in poslanstva. Med izzivi, s katerimi se sooča Gruzija, je kardinal na prvem mestu izpostavil begunce, ki prihajajo iz konfliktnih srednjeazijskih držav, zatem pa so tu še notranji prebežniki. Eden od izzivov je ravno to, kako pristopiti k situaciji mnogih oseb, ki so morale zapustiti svoje domove.

Azerbajdžan
O Azerbajdžanu je dejal, da si zelo prizadeva »širiti strpnost med različnimi verstvi in kulturami«, ki so navzoči v državi, kar je po Parolinovem prepričanju bistveno v današnjem svetu, namreč podpirati srečanje. Tudi v Azerbajdžanu ima katoliška Cerkev poseben pravni položaj, kar ji omogoča delovati, podpirati katoličane, obenem pa si prizadevati na področju dialoga z islamom in drugimi skupnostmi. Tudi tukaj katoličani predstavljajo malo, a vidno manjšinsko skupnost, ki skupaj z ostalimi prispeva k dobremu države.

Prinesti sporočilo miru
Eden od namenov potovanja v Gruzijo in Azerbajdžan je prinesti sporočilo miru. Gre za deželi, kjer se stikata Vzhod in Zahod. Sta deželi s posebnim bogastvom in živostjo, obenem pa zelo trpita zaradi določenih napetosti in konfliktov. Kot je dejal kardinal Parolin, bo »papeževa beseda zares lahko povabilo, naj razlike niso razlog za konflikte, ampak za medsebojno bogatenje«. Seveda obstaja tudi veliko pozitivnih znamenj, in te bo papež zagotovo podprl in spodbudil.