Sveti sedež sprejel Konvencijo Združenih narodov proti korupciji

VATIKAN (petek, 23. september 2016, RV) – Sveti sedež je sprejel Konvencijo Združenih narodov proti korupciji. Državni tajnik kardinal Pietro Parolin je 19. septembra 2016 na uradu Združenih narodov v New Yorku uradno vročil izjavo o sprejetju Konvencije Združenih narodov proti korupciji, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 31. oktobra 2003. Sveti sedež se je s tem zavezal, tudi v imenu Države mesta Vatikan, da bo izpolnjeval določila konvencije. Obenem pa je izrazil dva pridržka in podal tri pojasnila. Konvencija bo za Sveti sedež in Vatikan vstopila v veljavo 19. oktobra 2016.

Msgr. Gallagher o sprejetju Konvencije proti korupciji
Papež Frančišek je v buli Misericordiae Vultus, s katero je 11. aprila 2015 napovedal izredni jubilej usmiljenja, korupcijo opredelil kot »gnojno rano človeštva« in pozval, da se proti njej aktivno borimo. To povabilo ne velja samo za civilno družbo in vlade držav, ampak tudi za Cerkev in rimsko kurijo, je za vatikanski časnik L'Osservatore Romano pomen sprejetja konvencije pojasnil tajnik za odnose z državami msgr. Paul Richard Gallagher. Papež Frančišek je torej odločil, da se Sveti sedež in Država mesta Vatikan uskladita z mednarodnimi merili za preprečevanje korupcije, tako pri izvrševanju javnih funkcij kot na ekonomskem področju.

Zato je Sveti sedež, tudi v imenu Države mesta Vatikan, 19. septembra sprejel Konvencijo Združenih narodov proti korupciji, znano kot Konvencija iz Meride, ki je poglavitno svetovno sredstvo za preprečevanje in zoperstavljanje kaznivim dejanjem v javnem okolju. Njen cilj je pospeševati in krepiti merila za preprečevanje korupcije in boj proti njej, olajšati mednarodno sodelovanje in tehnično asistenco ter povrniti nezakonito pridobljene dobrine. V širšem smislu konvencija teži k pospeševanju integritete, odgovornosti in dobronamernosti pri upravljanju z javnimi zadevami.

Države, ki so ratificirale konvencijo, so obvezane preprečevati in kaznovati aktivno in pasivno korupcijo pri opravljanju javnih funkcij, aktivno korupcijo tujih javnih uslužbencev in korupcijo v zasebnem sektorju. Konvencija prav tako ureja področje odgovornosti pravnih oseb, odvzem lastnine, zaščito prič in žrtev ter bančno skrivnost, podrobno pa tudi določa okvir za pravno asistenco med državami podpisnicami, in sicer preko ekstradikcije, vračanja nezakonito odvzetih dobrin, tehnične pomoči, izmenjave informacij ...

Msgr. Gallagher še izpostavi, da je osnovna določila Konvencije proti korupciji Sveti sedež že uvedel, na primer z Motu Proprio o pravni ureditvi pravnih organov na kazenskem področju (11. julij 2013), z Motu Proprio o preprečevanju in nasprotovanju ilegalnih dejavnosti na finančnem in monetarnem področju (30. december 2010) idr.