VATIKAN (petek, 23. september 2016, RV) – Papež Frančišek se je včeraj popoldne srečal z msgr. Dariom Edoardom Viganòjem, prefektom Tajništva za komunikacije, tajnikom msgr. Luciom Adriánom Ruizom in svetom istega dikasterija. Papež jim je med avdienco izročil statute Tajništva za komunikacije, ki so bili objavljeni na včerajšnji dan in bodo vstopili v veljavo s 1. oktobrom.
»Prisrčno srečanje«
»Bilo je zelo prisrčno srečanje,« zatrjuje msgr. Viganò: »Papež je želel
osebno izročiti statute, ki jih je več mesecev pripravljala mešana delovna skupina,
in so statuti, ki so bili spremljani s posebno skrbnostjo in tudi s pomembnim delom
s strani Papeškega sveta za razlago zakonskih besedil ter predvsem državnega tajništva.«
»Sveti oče nam je naročil, naj nadaljujemo z odločnostjo in v skladu z odločitvami,
ki naj bodo nepovratne odločitve za ta novi scenarij, ki je ravno scenarij digitalnega
zbliževanja,« še pojasnjuje prefekt Tajništva za komunikacije.
Pomen statutov znotraj razvoja reforme vatikanskih medijev
V nadaljevanju se zaustavlja ob pomenu statutov znotraj razvoja reforme vatikanskih
medijev. Delo le-te se je začelo v skladu z načrtom, ki je bil predstavljen svetu
devetih kardinalov in nato potrjen s strani svetega očeta. Statuti v glavnem tako
potrjujejo tisti načrt. Nedvomno so pomemben dokument s pravnega vidika, ki omogoča
udejanjenje nalog, pomembnih za dikasterij, ki nastaja iz združitve več drugih ustanov.
Med temi nalogami je razvoj pravilnikov in enotne tabele osebja.
Razsežnost odprtosti
Statuti vsebujejo določeno razsežnost odprtosti, kar po Viganòjevi razlagi pomeni
»pripraviti instrument, ki bi lahko sprejel, kar se bo razvilo«. Spomniti
se moramo, da je od izuma telegrafa do danes minilo le nekaj več kot 150 let. Pomembno
je imeti pravni instrument, ki omogoča nadaljevanje pet ali deset let z ozirom na
to, kar se bo v tem obdobju pojavilo na medijski sceni.
Poklicanost: služenje
Včeraj, na dan, ko so bili statuti objavljeni in izročeni, je papež Frančišek v govoru
italijanskim novinarjem glede Tajništva za komunikacije poudaril
njegovo razsežnost služenja. Le-to je pravzaprav poklicanost dikasterija, meni prefekt.
Po eni strani notranja poklicanost, služenje Cerkvi, po drugi strani pa tudi služenje
navzven, pomagati novinarjem pripovedovati Cerkev. Ta, kakor pravi papež, namreč ni
preprosto neka sociološka struktura. Zato se zanjo ne more uporabljati političnih
kategorij. Cerkev potrebuje duhovno hermenevtiko, kar pomeni, da mora pogled na dejstva
in na njeno delovanje biti predvsem »duhovni pogled«.
All the contents on this site are copyrighted ©. |