Fundacija Pomoč Cerkvi, ki trpi dobrotnike poziva k pomoči iraškim kristjanom

KURDISTAN (petek, 23. september 2016, RV) – Fundacija Pomoč Cerkvi, ki trpi je napisala odprto pismo svojim dobrotnikom. V besedilu, katerega je podpisal direktor fundacije v Italiji Alessandro Monteduro, jih poziva k pomoči kristjanom v iraški avtonomni regiji Kurdistan.

Monteduro se je v trenutku nastajanja pisma nahajal v Kurdistanu, kjer je obiskal več begunskih taborišč, kamor se je pred nasiljem zateklo več tisoč krščanskih in jazidskih družin, šol in župnij. Kristjani, s katerimi se je med svojo potjo srečal, so bili veseli že same navzočnosti fundacije. »Objamejo te, so ganjeni, prosijo te, da bi skupaj molili,« piše Monteduro. Navkljub trpljenju in neizmerni bolečini, ker so videli smrt ljubljenih oseb in so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, iraški kristjani ne zahtevajo ničesar. Izrazijo le hvaležnost, da si tam z njimi.

V majhni vasi Manghesh, ki se nahaja nedaleč od bojne linije, so se predstavniki fundacije srečali z družino iz Mosula. Ta navkljub možnosti, da odide v Kanado, kjer bi jih sprejel sorodnik, ki je škof, in navkljub negotovi prihodnosti, želi ostati v Iraku, preprosto zato, ker je to njihova dežela. Monteduro je na tem mestu izrazil željo, da bi osebno v Kurdistan lahko prišli vsi akterji mednarodnih skupnosti, katerih vsakdanji slogan je zaščita manjšin in verske svobode.

Od aprila, ko je direktor fundacije v Italiji regijo obiskal prvič, pa do septembra, se tam ni spremenilo nič, je zatem še zapisal. To je zaskrbljujoče, saj ni mogoče videti prihodnosti za krščansko skupnost v Iraku. Morda se je situacija v zadnjih petih mesecih kvečjemu še poslabšala. Število kristjanov se zmanjšuje. Opazno pa je tudi nazadovanje struktur v begunskih taboriščih, ki so jih sprejele, kar je pri izjemno visokih avgustovskih temperaturah neizogibno. Kaj je torej potrebno storiti, se na koncu pisma sprašuje Monteduro. Ni druge alternative, kot še naprej pomagati: »Vsakdo od nas bo, kakor vedno, storil, kar bo lahko, toda če bodo iraški kristjani ostali brez naše bližine, jim bo še vedno ostala vera, a mi bomo izgubili vse.«