Papeževa homilija: Varovati luč, ki nam je bila podarjena na dan krsta

VATIKAN (ponedeljek, 19. september 2016, RV) – Varovati luč vere, ne dopustiti, da bi jo pokrili. To je bila spodbuda papeža Frančiška med homilijo, ko je danes zjutraj maševal v kapeli Doma sv. Marte. Opozoril je pred vrsto vedenj, s katerimi se tvega, da bi ugasnili to luč, prejeto od Boga: od zavisti do prepirov, od spletkarjenja proti bližnjim do opuščanja dobrega. Snovanje česarkoli slabega, je med drugim opomnil sveti oče, je »mafijsko«.

Dopustiti, da se luč vere pokaže, omogočiti, da sveti pred ljudmi. Varovati jo pomeni varovati nekaj, kar nam je bilo podarjeno. In sicer na dan krsta. V prvih stoletjih Cerkve in v nekaterih vzhodnih Cerkvah tudi še danes je krst imenovan »razsvetljenje«. To papeževo premišljevanje se je nanašalo na današnji evangeljski odlomek, ki nam pripoveduje o svetilki.

Ne odlašati z dobrim in ne se okoriščati z bližnjim
Če luč pokriješ, postaneš mlačen ali pa preprosto kristjan zgolj po imenu. Luč vere je namreč resnična luč, ki nam jo v krstu da Jezus. Ni umetna in ni zamaskirana luč. Je blaga in vedra luč, ki nikoli ne ugasne. Gospod sam nam je dal več nasvetov, kako delati, da je ne bi zatemnili. Predvsem se ne sme pustiti čakati tistega, ki je v stiski. Z dobrim se ne sme nikoli odlašati: »Dobro ne prenese hladilnika. Dobro je danes, če ga ne narediš danes, ga jutri ne bo več. Ne skrivaj dobrega za jutri.« To pokrije luč in je tudi krivično.

Drugi nasvet je ne spletkariti proti bližnjemu, medtem ko ta povsem zaupljivo vztraja v tvoji bližini. Kolikokrat se zgodi, da nekdo zaupa neki osebi, medtem ko ta snuje nekaj slabega, da bi ga uničil, umazal ali odstranil. »To je košček mafije, ki ga imamo vsi pri roki; nekdo, ki se okoristi z zaupanjem bližnjega, da bi zasnoval nekaj slabega, je mafijec!« Izkoristiti zaupanje drugega je mafija. In tudi to luč pokrije. Tebe pa naredi mračnega, saj je vsaka mafija temačna.

Ne se prepirati in ne zavidati mogočnim
Papež je nadalje opozoril pred skušnjavo nenehnega prepiranja. Gre za to, da je nekaterim všeč prepirati se, tudi s tistimi, ki jim niso »nič hudega storili«. Vedno najdejo povod za prepir. Toda prepiranje na koncu utrudi, tako se ne more živeti. Bolje je pustiti, da gre mimo, odpustiti, delati se, kot da nečesa nismo videli – in tako prenehati z nenehnim prepiranjem.

Naslednji nasvet Očeta otrokom, da ne bi pokrili luči, se glasi: »Ne zavidaj napadalnemu človeku in ne razburjaj se zaradi vseh njegovih uspehov, kajti Gospod ne mara pokvarjenega, njegovo prijateljstvo je namenjeno pravičnim.« Pogosto smo ljubosumni in zavidamo tistim, ki imajo več, ki so uspešni, ali ki so napadalni. A če nekoliko obnovimo zgodovino, vidimo, da je preprosto: isti črvi, ki bodo pojedli nas, jedo tudi napadalne in mogočne. Na koncu bomo vsi enaki. Zavidati moč, biti ljubosumni – tudi to pokrije luč.

Luč prijateljstva, luč blagosti, luč vere, luč upanja, luč potrpežljivosti, luč dobrote
Jezus je dejal: »Ste otroci luči in ne otroci teme; varujte luč, ki vam je bila dana kot dar na dan krsta.« Ne skrivajte je pod posteljo, ampak jo varujte. Da pa bi jo zares varovali, nam pomagajo ti nasveti, ki jih je treba udejanjati vse dni. Vsak dan namreč vidimo te stvari, ki luč pokrivajo, niso nekaj nenavadnega. Papež Frančišek je homilijo zaključil z besedami: »Naj nam Sveti Duh, ki smo ga vsi prejeli v krstu, pomaga, da ne bi padli v te grde navade, ki pokrivajo luč, in naj nam pomaga, da bi to luč, katero smo prejeli zastonjsko, vodili naprej, to Božjo luč, ki naredi toliko dobrega: luč prijateljstva, luč blagosti, luč vere, luč upanja, luč potrpežljivosti, luč dobrote.«