VATIKAN (nedelja, 18. september 2016, RV) – »Jezus nas danes privede do premišljevanja o dveh nasprotnih življenjskih stilih: posvetnem ter evangeljskem. Posvetni duh ni Jezusov duh. Jezus to stori tako, da pove priliko o nezvestem in pokvarjenem oskrbniku, ki pa ga Jezus pohvali navkljub njegovi nepoštenosti (Lk 16,1-13).« S temi besedami se je začel nagovor papeža Frančiška, ko je opoldne molil Angelovo češčenje z verniki, ki so se zbrali na Trgu sv. Petra.
Zgled preudarnosti
»Takoj je treba razjasniti, da ta oskrbnik ni predstavljen kot zgled, ki naj bi
mu sledili, ampak kot zgled preudarnosti.« Ta človek je obtožen slabega upravljanja
s posli svojega gospodarja. Preden pa je odstavljen, poskuša zvito pridobiti naklonjenost
dolžnikov, tako da jim oprosti del dolga in si tako zagotovi prihodnost. Ko Jezus
komentira to vedenje, pripomni: »Sinovi tega sveta so do svojega rodu preudarnejši
kakor sinovi luči.«
Krščanska zvitost je dar Svetega Duha
Na takšno posvetno zvitost smo poklicani odgovoriti »s krščansko zvitostjo, ki
je dar Svetega Duha«. Gre za oddaljitev od duha in vrednot sveta, ki so zelo
všeč hudiču, da bi živeli v skladu z evangelijem. Posvetnost, kako se izraža? Izraža
se z držami pokvarjenosti, prevare, nadvladovanja, in predstavlja najbolj zgrešeno
pot, pot greha. Ta je kakor veriga, eno vodi v drugo, četudi je na splošno po tej
poti udobneje hoditi. Duh evangelija pa nasprotno zahteva resen in obvezujoč, a radosten,
veselja poln življenjski stil, v katerem so vtisnjeni poštenost, spodobnost, spoštovanje
do drugih in njihovega dostojanstva, čut za dolžnost: »To je krščanska zvitost!«
Pomembno je odločiti se za smer
Pot življenja nujno s seboj prinese odločitev med dvema potema: med poštenostjo in
nepoštenostjo, med zvestobo in nezvestobo, med sebičnostjo in altruizmom, med dobrim
in zlim. Ne more se nihati med eno in drugo, kajti gibljeta se v drugačnih in nasprotnih
logikah. Prerok Elija je izraelskemu ljudstvu, ki je hodil po teh dveh poteh, rekel,
da »šepajo z obema nogama« (glej 1 Kr 18,21). Pomembno je odločiti se za
smer, in potem, ko izberemo tisto pravo, hoditi z zagonom in odločnostjo, izročati
se Gospodovi milosti in podpori njegovega Duha. Zaključek evangeljskega odlomka je
močan in kategoričen: »Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali
bo prvega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo prvega držal in drugega zaničeval.«
Tudi pokvarjenost povzroči zasvojenost
S tem nas Jezus danes spodbuja, da bi jasno izbrali med Njim in posvetnim duhom, med
logiko pokvarjenosti, nadvladovanja in pohlepa ter logiko poštenosti, blagosti in
medsebojne delitve. Nekateri se ob pokvarjenosti vedejo kakor ob drogi: mislijo, da
jo bodo lahko uporabljali in nato opustili, kadar bodo hoteli. Začne se z majhnim:
napitnina tu, podkupnina tam. Tako se izgubi lastno svobodo. Tudi pokvarjenost povzroči
zasvojenost in vodi v revščino, izkoriščanje in trpljenje. Koliko žrtev zaradi te
razširjene pokvarjenosti je danes v svetu! Kadar pa si prizadevamo slediti evangeljski
logiki integritete, jasnine v namenih in vedenjih, bratstva, postanemo »obrtniki
pravičnosti in odpremo obzorja upanja in miru za človeštvo. V zastonjskosti in podarjanju
nas samih bratom, služimo pravemu gospodarju: Bogu.«
Naj nam Devica Marija pomaga v vsaki priložnosti in za katerokoli ceno izbrati pravo pot, najti pogum, da bi šli tudi proti toku, da bi le hodili za Jezusom in njegovim evangelijem.
All the contents on this site are copyrighted ©. |