Papež med jutranjo sveto mašo o logiki pojutrišnjega dneva

VATIKAN (petek, 16. september 2016, RV) – Kristjanova logika je logika pojutrišnjega dneva, ki se ne ustavi v sedanjosti, ampak z zaupanjem gleda v vstajenje telesa. Tako je poudaril papež Frančišek, ko je zjutraj daroval sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Poudarek njegove homilije je bilo obenem tudi opozorilo pred spiritualistično pobožnostjo, ki je osredotočena na danes.

Izhajal je iz odlomka iz Pavlovega Prvega pisma Korinčanom. Govoreč o »logiki odrešenja vse do konca« je papež pripomnil, da kadar molimo veroizpoved, zadnji del izgovorimo v naglici. In sicer zato, ker se bojimo razmišljati o prihodnosti in o vstajenju mrtvih. Lažje nam je vstopiti v logiko preteklosti, saj je ta konkretna, ali pa v logiko sedanjosti, katero lahko vidimo. Ko pa pogledamo v prihodnost, pomislimo, da je bolje ne razmišljati o tem.

Del logike pojutrišnjega dneva je meso
Ni lahko vstopiti v celoto te logike prihodnosti: »Logika včerajšnjega dneva je enostavna. Logika današnjega dneva je enostavna. Logika jutrišnjega dneva je enostavna: vsi bomo umrli. Toda logika pojutrišnjega dneva, ta je zapletena. In to je tisto, kar nam želi Pavel oznaniti danes: logiko pojutrišnjega dneva.« Kako bo? Kako bo tisto? »Vstajenje. Kristus je vstal. Kristus je vstal in jasno je, da ni vstal kakor nekakšna prikazen.« V odlomku o vstajenju v Lukovem evangeliju apostolom reče: »Potipljite me.« Duh nima mesa in kosti. »Potipljite me. Dajte mi jesti.« Logika pojutrišnjega dneva je logika, katere del je tudi meso, je dodal papež.

Sprašujemo se, kako bo v nebesih, če bomo vsi tam. Ne pridemo pa do tistega, kar razlaga Pavel, to je do te logike pojutrišnjega dneva. Izda nas »neke vrste gnosticizem«, ko mislimo, da »bo vse duhovno« in ko »nas je strah mesa«.

Ne spiritualistični pobožnosti, ki je enostavnejša
Ne smemo pozabiti, da je bila to prva herezija, ki jo obsodi apostol Janez: »Kdor pravi, da Božja Beseda ni prišla v mesu, ta je od antikrista.« »Strah nas je sprejeti in Kristusovo meso ponesti vse do zadnjih posledic. Enostavnejša je spiritualistična pobožnost, pobožnost odtenkov; vstopiti v logiko Kristusovega mesa pa je težko. A to je logika pojutrišnjega dneva. Vstali bomo, kakor je vstal Kristus, z našim mesom.« Prav v veri v vstajenje mesa imajo svoje najgloblje korenine tudi dela usmiljenja.

Razumeti logiko pojutrišnjega dneva je milost Svetega Duha
Sveti oče je nadaljeval, da pa Pavel po drugi strani odločno izpostavlja tudi, da bomo spremenjeni. Vsi bomo spremenjeni, naša telesa, naše meso, bodo spremenjeni. Učenci so po vstajenju Gospoda videli, se ga dotaknili, z njimi je jedel. To je logika pojutrišnjega dneva, katero tako težko razumemo in v katero tako stežka vstopimo. Znamenje zrelosti je dobro razumeti logiko preteklosti. Znamenje zrelosti je tudi gibati se v logiki sedanjosti, včerajšnji in današnji. Znamenje zrelosti je previdnost, da vidimo logiko jutrišnjega dneva, prihodnosti. »Toda potrebna je velika milost Svetega Duha, da razumemo to logiko pojutrišnjega dneva, po spremenjenju, ko bo prišel On in nas bo vse, spremenjene, ponesel na oblake, da bi za vedno ostali z Njim. Prosimo Gospoda za milost te vere.«