Splošna
avdienca: Napačne podobe o Bogu
Človek tudi danes gradi podobe o Bogu, ki mu preprečujejo, da bi okušal njegovo resnično
navzočnost, je dejal papež med sredino splošno avdienco Nekateri si izrežejo vero
»naredi sam«, ki Boga skrči na omejen prostor lastnih želja in prepričanj.
Drugi »omejijo Boga na neresničnega idola«; njegovo sveto ime uporabljajo
za upravičevanje lastnih interesov ali celo sovraštva in nasilja. Spet za druge pa
je Bog samo »psihološko zavetje, kjer se pomirijo v težkih trenutkih«: tukaj
gre za vero, ki je upognjena sama vase, neprepustna za moč usmiljenje Jezusove ljubezni,
ki spodbuja proti bratom. Nekateri imajo Kristusa samo za »dobrega učitelja etičnega
nauka, enega med mnogimi v zgodovini«. In navsezadnje, so tudi takšni, ki »dušijo
vero v popolnoma intimnem odnosu z Jezusom, ko odstranijo njegovo misijonarsko spodbudo,
ki lahko preoblikuje svet in zgodovino«.
Papež
med sobotno avdienco: Bog, ki osvobaja
»Zdi se, da današnji človek nerad misli na to, da je bil osvobojen in rešen z
Božjim posredovanjem. Slepi se namreč z lastno svobodo kot močjo za dosego vsega.
A v resnici temu ni tako,« je dejal papež Frančišek vernikom, ki so v soboto
dopoldne prišli na jubilejno avdienco. »Koliko utvar se prodaja pod pretvezo svobode
in koliko novega suženjstva nastane v naših dneh v imenu lažne svobode. Potrebujemo
Boga, ki nas bo osvobodil od vsake oblike brezbrižnosti, egoizma in samozadostnosti
… Vse naše življenje, četudi je zaznamovano s slabotnostjo greha, je postavljeno pod
pogled Boga, ki nas ljubi. Bog ima veliko nežnosti, veliko ljubezni do malih, do najšibkejših,
do odvrženih s strani družbe. Bolj ko smo v stiski, bolj se njegov pogled na nas
napolni z usmiljenjem. Doživlja usmiljeno sočutje do nas, saj pozna naše slabosti.
Pozna naše grehe in nam odpušča, vedno odpušča. Naš Oče je zelo dober.«
Pri
papežu benediktinski opati
»V tem času in v tej Cerkvi torej menihi in menihinje v skladu s svojim klicem
varujejo značilen dar in posebno odgovornost: ohranjati žive oaze duha, kjer pastirji
in verniki lahko zajemajo iz izvirov Božjega usmiljenja,« je dejal papež opatom
benediktinskega reda. »Četudi živite ločeni od sveta, vaša klavzura ni nerodovitna.
Nasprotno, je bogastvo in ne ovira za občestvo.« S svojim delom, ki je v harmoniji
z molitvijo, so soudeleženi v ustvarjalnem Božjem delovanju. Prav tako jim omogoča
biti solidarni z ubogimi, ki brez dela ne morejo živeti. »S svojo tipično gostoljubnostjo
lahko srečate srca najbolj izgubljenih in oddaljenih, tistih, ki se nahajajo v razmerah
velike človeške in duhovne revščine,« jim je dejal sveti oče.
Vernik
je branitelj stvarstva in življenja
»Če ne obstaja vzajemno spoštovanje, ne bo obstajal medverski dialog,« je
zatrdil papež med avdienco z udeleženci prvega simpozija Amerika v dialogu. Poudaril
je, da je »vernik branitelj stvarstva in življenja«: »Ne more ostati
nem ali križem rok pred nekaznovanim kršenjem mnogih pravic … Današnji svet trpi in
potrebuje našo skupno pomoč in zanjo tudi prosi. Kar pa je seveda daleč od kakršnega
koli prozelitizma. Žal pa z bolečino ugotavljamo, da je ime vere včasih izrabljeno
za povzročanje grozot, kot je terorizem. Nujno je na združen in jasen način obsoditi
ta ostudna dejanja in se distancirati od vseh tistih, ki hočejo zastrupiti duše.«
Papež:
Škof je vidno načelo edinosti
Papež se je v minulem tednu srečal s škofi, ki delujejo na misijonskih območjih. Med
drugim jih je opozoril, naj so pozorni, da to, kar se dela na področju evangelizacije
in različnih pastoralnih dejavnosti, ne bi bilo poškodovano ali onemogočeno zaradi
določenih sporov, ki že obstajajo ali pa se lahko ustvarijo. Posebej je izpostavil
razlike, ki izhajajo iz različnih etnij, navzočih na enem teritoriju, in ki ne smejo
prodreti v krščanske skupnosti ter prevladati nad njihovim dobrim. »Cerkev je
poklicana, da se zna vedno postaviti nad plemensko-kulturne poudarke; škof, ki je
vidno načelo edinosti, pa ima nalogo, da neutrudno gradi krajevno Cerkev v občestvu
z vsemi njenimi člani.«
Papež
ponovno začel z jutranjimi homilijami
V minulem tednu je papež Frančišek po poletnem premoru ponovno začel z jutranjimi
mašami v kapeli Doma svete Marte. Medtem ko je med petkovo homilijo govoril o oznanjevanju
evangelija, je v četrtek zjutraj v središče homilije postavil mir: »Pot svetnikov
in grešnikov nam govori, da moramo tudi mi vzeti ta dar miru in ga uveljaviti v našem
življenju, omogočiti mu, da vstopi v nas, da vstopi v svet. Miru se ne ustvari z danes
na jutri; mir je dar, vendar pa je dar, ki ga je treba vzeti in obdelovati vsak dan.
Lahko rečemo, da je mir dar, ki v rokah ljudi postane »obrtništvo«. Mi, ljudje, smo
tisti, ki moramo vsak dan narediti korake za mir: To je naše opravilo s prejetim darom:
delati mir.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |